Gospodarske družbe podravske regije so poslovno leto 2024 zaključile uspešno. Čeprav se je rast prihodkov in aktivnosti nekoliko umirila, so podjetja dosegla občutno višje finančne rezultate, predvsem pri neto čistem dobičku in neto dodani vrednosti. V regiji poslovalo 9738 družb, ki so skupno zaposlovale 73.751 delavcev. Ustvarile so 13,6 milijarde evrov prihodkov in 12,9 milijarde evrov odhodkov, čisti dobiček pa je dosegel 574 milijonov evrov, kar pomeni deset odstotkov več kot leto prej. Neto dodana vrednost je znašala 3,8 milijarde evrov, šest odstotkov več. Na zaposlenega je to pomenilo 51.860 evrov.
Regijsko gospodarstvo se je soočalo s številnimi izzivi, vključno z dvigom minimalne plače, višjimi omrežninami in spremembami zakona o čezmejnih storitvah, omeniti pa je treba tudi stečaj Mariborske livarne Maribor, ki je prizadel tudi številne kooperante.
Poslovni rezultati podravskih družb so pokazali, da ima gospodarstvo regije zdrave temelje: rast dobičkonosnosti, višje plače in močno predelovalno industrijo. A prihodnost bo odvisna od tega, kako bodo podjetja odgovorila na nove globalne in lokalne izzive. Regijsko gospodarstvo bremenijo likvidnostne težave v delu podjetij in nepredvidljive razmere v glavnih izvoznih partnericah.
Pomurje z dodano vrednostjo
Tudi poslovni rezultati pomurskega gospodarstva zasledujejo pozitivni trend, kljub zahtevni situaciji z obilico geopolitičnih sprememb. Družbe so v lani povečale obseg premoženja za devet odstotkov, prihodke za 15 odstotkov, kapital za 11 odstotkov ter neto čisti dobiček za 24 odstotkov. Pomurska podjetja (brez Leka v Lendavi in Krke v Ljutomeru) so bila prvič v zgodovini pri dveh gospodarskih kazalnikih najboljša v državi: rasti čistega dobička in rasti neto dodane vrednosti. Rezultati končno odsevajo odprtost regije in njen geostrateški položaj ter pravočasno avtomatizacijo in digitalizacijo.
Regija beleži številne pozitivne zgodbe. Lep primer je nekdanje Murino dvorišče, ki je bilo nekoč namenjeno izključno industrijski dejavnosti, danes pa tam nastajajo oziroma ga naseljujejo mlada storitvena podjetja. Prostor omogoča tudi nadaljevanje tradicionalne tekstilne dejavnosti (Lelosi – Leloteks). Prav tako Lek v Lendavi vzpostavlja dolgoročni razvoj farmacevtske panoge z novimi investicijami z najvišjo dodano vrednostjo, za razvoj farmacije v Ljutomeru pa medtem skrbi še en farmacevtski velikan, Krka. Oba dajeta priložnosti mladim visokotehnološkim kadrom, da ostanejo doma ali se tja vrnejo.
Inovativna Koroška
Gospodarska slika koroške regije v letu 2024 je bila stabilna, a prežeta s previdnostjo. Podjetja so ohranila število zaposlenih (13.041), prihodki so zrasli za odstotek, neto dodana vrednost na zaposlenega je dosegla 56.410 evrov, čisti dobiček pa 124,7 milijona evrov. To kaže na zrelost gospodarstva, ki zna delovati učinkovito tudi v negotovih razmerah. Koroška ostaja izrazito industrijska regija, kjer predelovalne dejavnosti ustvarijo kar dve tretjini celotne dodane vrednosti. Pomemben vpliv na rast ima tudi gradbeništvo, ki je v lani beležilo porast, tudi zaradi popoplavne sanacije.
Koroška je tudi močno izvozno usmerjena – skoraj polovica vseh prihodkov prihaja s tujih trgov. Inovativnost je gonilo razvoja, saj regija vsako leto prispeva okoli deset odstotkov vseh inovacij v Sloveniji na razpisu za najboljše inovacije, čeprav k BDP prispeva le dobra dva odstotka. Kljub temu ostaja delež investicij v osnovna sredstva nizek, kar kaže na zadržanost pri dolgoročnih vlaganjih. Največji izziv ostaja pomanjkanje ustreznega kadra, predvsem tehničnih profilov, ter odliv mladih in visoko izobraženih v večja mesta ali tujino. Ključni razvojni projekti za prihodnost so zgraditev sodobne prometne infrastrukture, odprava posledic poplav in zadostna vlaganja v razvoj.
