Pri privabljanju tujih naložb so se v zadnjih treh desetletjih od Slovenije bistveno boljše odrezale države, s katerimi se jo pogostokrat primerja. Stanje neposrednih tujih naložb, izraženo v BDP, je konec leta 2024 znašalo 34,4 odstotka BDP, medtem ko je na Hrvaškem doseglo 66,1 odstotka, na Češkem 62,6 odstotka, na Madžarskem pa 52,8 odstotka BDP.
Največ tujih naložb je v Slovenijo prišlo iz Avstrije. Po podatkih Banke Slovenije je konec leta 2024 stanje tujih naložb v Sloveniji znašalo 23 milijard evrov, kar je bilo za 3,4 odstotka več kot leto pred tem. Od vseh naložb jih je na Avstrijo odpadlo 4,9 milijarde evrov oziroma 21,2 odstotka. Avstrija se sicer uvršča med države, prek katere tuji vlagatelji investirajo v Slovenijo. Če upoštevamo tuje naložbe po izvornem in ne neposrednem lastništvu, avstrijski vlagatelji v Sloveniji tudi po tem kazalcu zasedajo prvo mesto, vendar pa je bil konec lanskega leta kumulativni znesek naložb iz Avstrije za 1,65 milijarde evrov nižji in je znašal 3,15 milijarde evrov. To je bilo po izvoru lastništva nekaj deset milijonov evrov več od nemških naložb, ki so konec leta 2024 znašale 3,07 milijarde evrov.
Nujne reforme in razbremenitve
Po pojasnilih Advantage Austria, predstavništva Avstrijske gospodarske zbornice v Sloveniji, rezultati raziskave, opravljene v zadnjem četrtletju lanskega leta med podjetji z večinskim avstrijskim kapitalom, kažejo »na izrazito poslabšanje gospodarskega razpoloženja ob hkrati razmeroma stabilnem poslovanju podjetij«. Od anketiranih podjetij jih je 52 odstotkov ocenilo, da se je v primerjavi z letom 2024 splošna gospodarska klima v Sloveniji poslabšala, 43 odstotkov jih ne zaznava bistvenih sprememb, pet odstotkov pa jih meni, da se je izboljšala. Toda kljub temu podjetja ostajajo razmeroma zadovoljna s svojo uspešnostjo: zaposlovanje, promet in investicije naj bi tudi letos ohranili na stabilni in visoki ravni.
»Rezultati ankete jasno kažejo, da se gospodarsko razpoloženje slabša, hkrati pa podjetja izkazujejo visoko odpornost in stabilnost poslovanja. Prav to je pomemben signal, da je potencial še vedno prisoten, vendar morajo temu slediti tudi ustrezni pogoji,« je poudaril direktor Advantage Austria Wilhelm Nest.
Med ključnimi izzivi, ki že vrsto let ostajajo nespremenjeni, podjetja navajajo obsežno birokracijo, visoko davčno obremenitev, naraščajoče stroške dela ter pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Delež podjetij, ki Slovenijo še ocenjujejo kot privlačno naložbeno lokacijo, je padel na 62 odstotkov, kar je najnižja raven od začetka izvajanja ankete. »Pretirana birokracija ter naraščajoči stroški zaradi davkov in drugih dajatev ostajajo tudi v prihodnje največji izzivi za podjetja na slovenskem trgu. Zlasti administrativne in finančne obremenitve, ki se uvajajo kratkoročno in brez vključevanja gospodarstva, podjetjem povzročajo težave ter škodujejo konkurenčnosti Slovenije kot investicijske destinacije. Če želi Slovenija dolgoročno ostati privlačna lokacija za avstrijska podjetja ter ohraniti svojo konkurenčnost v regiji, so nujno potrebne učinkovite reforme in razbremenitve,« je poudaril Nest.
Upad širitvenih načrtov
Podobno kot v predstavništvu avstrijske zbornice Advantage Austria so v raziskavi med direktorji nemških podjetij v Sloveniji ugotavljali v Slovensko-nemški gospodarski zbornici. V 83 odstotkih podjetij so bili prepričani, da je davčna obremenitev visoka; da so stroški dela previsoki, je menilo 64 odstotkov vprašanih, kar je bilo 14 odstotnih točk več kot leta 2024, 63 odstotkov pa jih je opozorilo na pomanjkanje ustrezne delovne sile. Slovenija sicer še naprej ostaja privlačna partnerica za nemške vlagatelje s privlačno lego v središču Evrope. Med najbolj pozitivno ocenjenimi dejavniki izstopa visokotehnološka digitalna infrastruktura (kar 82 odstotkov podjetij je zadovoljnih s kakovostjo omrežja in digitalnimi storitvami), kakovost in zanesljivost lokalnih dobaviteljev je pohvalilo 71 odstotkov podjetij. Več kot polovica vprašanih pozitivno ocenjuje produktivnost in delavnost zaposlenih, občutno pa sta se izboljšali tudi področji raziskav in razvoja ter dostopa do financiranja – pozitivno ju ocenjuje 45 odstotkov podjetij. Od vprašanih se jih petina ne bi ponovno odločila za neposredno investicijo v Sloveniji.
Kritike avstrijskih in nemških tujih vlagateljev sovpadajo z očitki drugih investitorjev na slovenskih tleh iz tujine. Center za mednarodne odnose, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede, v sodelovanju z javno agencijo Spirit vsaki dve leti pripravi analizo o poslovnem okolju v Sloveniji, tako da anketira tuje investitorje v Sloveniji. Ugotovitve iz zadnje raziskave s konca leta 2024 se bistveno ne razlikujejo od dognanj v preteklih raziskavah. Tuja podjetja so izpostavila počasne in zapletene birokratske postopke ter administrativne ovire, neugodna davčni sistem in politiko, visoke davčne obremenitve dela ter kompleksno in spremenljivo zakonodajo, predvsem delovno in davčno … Podjetja so kritična tudi do podpornih institucij, pri čemer si želijo večjo strokovnost in odzivnost, pa tudi profesionalnost in odgovorno delovanje politikov. Delež podjetij s širitvenimi načrti v Sloveniji je prvič po letu 2010 padel pod 20 odstotkov, okoli 14 odstotkov podjetij pa je načrtovalo širitev iz Slovenije.