Okrevanje slovenskega gospodarstva, ki je lani zraslo za 2,6 odstotka, odseva tudi dogajanje v podjetniškem sektorju, kjer so se lani spet na veliko odpirala nova podjetja in kjer so tako velike družbe kot tudi mali podjetniki zaposlovali, ustvarjali višje prihodke in tudi dobičke.
Dobički že na ravni izpred krize
Dobičkonosnost podjetij je po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki obsegajo več kot 65.000 gospodarskih družb in 62.000 samostojnih podjetnikov, bila lani podvržena najbolj očitni transformaciji. Mikro podjetja, ki jih po večini sestavljajo samostojni podjetniki, so se izkopala iz 391 milijonov evrov globoke skupne izgube in ustvarila 361 milijonov evrov neto dobička. Čeprav so velike družbe lani ustvarile pet milijonov evrov manj čistega dobička, pa se je ta okrepil pri vseh preostalih velikostnih kategorijah družb.
Neto skupni dobiček gospodarskih družb je tako lani zrasel za kar 81 odstotkov na 2,11 milijarde evrov. Ob upoštevanju izgub, ki so se prav tako precej znižale, pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so družbe izkazale neto čisti dobiček, ki je bil za 127 odstotkov višji kot leta 2014. Dosegel je 1,64 milijarde evrov. »Družbe, ki so ustvarile dobiček, so dosegle raven iz let 2005 in 2006,« je dejal Marjan Širaj iz Ajpesa.
Proizvajalci električne energije v izgube
Na krilih farmacevtskih družb so k lanskemu skupnemu dobičku gospodarskih družb največ prispevale predelovalne dejavnosti, in sicer več kot 1,1 milijarde evrov. Dobički v sektorju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil so presegli 500 milijonov evrov, medtem ko so se k dobičkom vrnili tudi gradbeniki, ki so jezdili val z evropskimi sredstvi podkrepljenih infrastrukturnih projektov, in nepremičninarji, predvsem zaradi okrevanja trga stanovanjskih nepremičnin.
Toda vsem sektorjem se vendarle ni godilo enako dobro. Po šokih na mednarodnih energetskih trgih so predvsem podjetja na trgu električne energije in zemeljskega plina lani pridelala najvišjo izgubo med vsemi sektorji. Blaž Košorok, prvi mož Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), nam je pojasnil, da je skupina HSE tudi lani poslovala z izgubo. Glavni razlog pa niso bile neugodne razmere na trgu, temveč oslabitve naložb, predvsem Premogovnika Velenje in TEŠ 6. Termoelektrarna Šoštanj naj bi sicer pridelala 50 milijonov evrov izgube. Negativno so poslovale tudi zadruge, ki so lani ustvarile 7,5 milijona evrov izgube.
Več prihodkov in več zaposlenih
Lanskoletna slika gospodarstva je torej zelo pozitivna. Povečali so se tako odhodki gospodarskih družb (za tri odstotke na 79,7 milijarde evrov), kar kaže na povečano poslovno aktivnost, kot tudi prihodki, ki so pri štiriodstotni rasti dosegli 81,8 milijarde evrov.
Pozitivno poslovanje je prineslo tudi nova delovna mesta. Gospodarske družbe so lani zaposlovale skoraj 445.000 ljudi (samozaposleni še dodatnih 41.000), kar je dobrih 20.000 več kot leta 2014. Zaposlitve prinašajo tudi višjo kupno moč in optimizem med porabnike, ki postajajo vse večji del slovenskega BDP. Po napovedih Bruslja naj bi zasebna poraba letos zrasla za 2,3 odstotka in pomembno prispevala h gospodarski rasti.
