Pravilnik, ki je omejil gotovinsko poslovanja na vsega 50 evrov, velja le v Sloveniji, v drugih državah pa njihova pravila, kar pomeni, da na delu v tujini podjetniki ne bi smeli imeti težav. A to očitno ni tako. Več podjetnikov je po pojasnilih OZS namreč opozorilo, da jim banka preprosto ne želi izplačati gotovine, ki bi jo dali delavcu, napotenemu na delo v tujino.
Eden od podjetnikov, katerega zaposleni delajo na več kot 15 deloviščih po vsem svetu, tako pojasnjuje, da je doslej delavcem za stroške prenočitve, prevoza in ostale tekoče stroške na pot dal več tisoč evrov. Zdaj mu banka zaradi novih navodil gotovine ne želi izplačati. Če bi svojim zaposlenim priskrbel bančne kartice, bi jih potreboval vsaj toliko, kolikor je delovišč, poleg tega pa povsod plačilo s karticami sploh ni mogoče. V tujini so tudi višji stroški transakcij, večja je možnost zlorab.
Težava nastane tudi, če stroške, ki jih podjetniki ali njihovi zaposleni ne bi mogli poravnati, na primer z bančno kartico, založi delavec. Delodajalec mu denarja, ki ga je založil, ne more poplačati v gotovini. Izplačila zaposlenim, pa naj gre za plačo, nadomestila, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom ali za v službene namene uporabljen prevoz s taksi službo, v gotovini namreč poslej niso več dovoljena. Zaposleni bodo zdaj na povračilo stroškov v zvezi z delom morali počakati do naslednjega izplačila plače, saj je malo verjetno, da bi podjetja pristajala na dodatne stroške sprotnih izplačil.
"Pravilnik je bil sprejet, ker zavezanci izigravajo sistem," pa na očitke gospodarstva odgovarjajo na finančnem ministrstvu. Pojasnjujejo, da so zavezanci po ugotovitvah davčne uprave plačila višjih vrednosti poplačali z več gotovinskimi plačili po 420 evrov, s čimer so se ognili sledljivosti denarnega toka. Gotovinska plačila so uporabljali tudi, če je imel njihov upnik zaradi davčne izvršbe blokiran račun, poleg tega gotovine, ki so jo prejeli, niso položili na račun, ampak so jo uporabljali naprej, na primer za nabavo blaga ali plačevanje dela na črno.
Na ministrstvu so hkrati prepričani, da očitki podjetnikov glede višjih stroškov zaradi plačevanja bančnih provizij pri uporabi bančnih kartic ali nakazilih na transakcijske račune ne vzdržijo, "saj jim ta strošek znižuje davčno osnovo". A hkrati na ministrstvu pravijo, da so znesek 50 evrov postavili tako nizko ravno zato, da podjetja zaradi bančnih provizij ne bodo motivirana zneske po posameznem računu zmanjševati pod 50 evrov. "Vsak poslovni subjekt mora imeti transakciji račun, kar pomeni, da vsak razpolaga z bančno kartico," še pravijo na ministrstvu in dodajajo, da podatki na spletnih straneh bank kažejo, da stane vodenje računa okoli dva evra na mesec.
katja.svensek@dnevnik.si