Podjetje Kota Petrovče je leta 1989 ustanovil Pavel Grešak, obrt pa je začel že nekaj desetletij prej. Družinski posel je nato sčasoma podedoval njegov sin, današnji direktor in večinski lastnik Miha Grešak. »Podjetje je sčasoma raslo. Na začetku sta bila v podjetju dva zaposlena, danes nas je okoli 60,« nam je povedal.
Do danes so v podjetju opravili več kot 900 projektov, ki kupcem zagotavljajo hlajenje v njihovih proizvodnjah različnih izdelkov. »Ukvarjamo se s hlajenjem, zlasti v prehrambni industriji, kjer je treba proizvode hladiti tako rekoč od sadovnjaka do kupca,« nam je pojasnil Miha Grešak.
Njihove glavne stranke prihajajo iz živilske industrije in so njihovi stalni naročniki. »Veliko delamo z mesno in mlečno industrijo, industrijo pekovskih izdelkov, pa tudi farmacijo, kjer med drugimi sodelujemo s Krko in Lekom,« je izpostavil direktor.
Poleg hlajenja njihova dejavnost zajema tudi rešitve za koriščenje odpadne toplote. »Pri hladilnem sistemu nastaja precej odpadne toplote, ki bi sicer izpuhtela v zrak, mi pa jo preko toplotne črpalke in podobnih sistemov vračamo nazaj v proces. To toploto na primer uporabimo za ogrevanje prostorov ali ogrevanje sanitarne vode – potrebe po topli sanitarni vodi so v živilski industriji precejšnje,« nam je pojasnil Grešak.
Večjih napak še niso imeli
V tujini ustvarijo več kot 60 odstotkov prihodkov. »Naše tržišče zadnjih nekaj let obsega Slovenijo, Avstrijo, del Nemčije, območje nekdanje Jugoslavije, Madžarsko, Slovaško … Stranke imamo praviloma v oddaljenosti do 1000 kilometrov od Petrovč. Le tako jim namreč lahko zagotavljamo tudi stalno 24-urno servisiranje hladilnih sistemov,« pravi Grešak.
Ekipa več kot 50-članskega kolektiva podjetja je po njegovih besedah organizirana tako, da lahko učinkovito celovito rešuje individualne izzive kupcev od ideje do vzpostavitve ter vzdrževanja novega ali izboljšanega hladilnega sistema. Zato vsako naročilo oblikujejo kot projekt, v katerem sodelujejo različni strokovnjaki za hlajenje, stroje in energetiko v razvojnem, projektantskem, izvedbenem in vzdrževalnem delu.
Kupci največkrat naročajo projekt oziroma delujoč sistem na ključ. Kljub temu da je v vsakem naročilu več odprtih vprašanj, jih je treba rešiti in vgraditi v sistem brez doplačil. Zato je strokovnost ekipe zelo pomembna, da lahko že pred začetkom projekta razjasni nejasnosti in predvidi čim več učinkovitih rešitev, je pojasnil Grešak. »Naše stranke so večinoma podjetja, ki imajo naš hladilni sistem, ki ga potem mi skozi leta tudi vzdržujemo. Z 90 odstotki strank projektno sodelovanje razvijamo na različnih projektih, ki trajajo več let. Z nekaterimi sodelujemo tudi več kot desetletje,« je povedal direktor.
Uspehe podjetje po njegovih besedah dosega zaradi dosledne razjasnitve zahtev projektnih naročil in njihove dosledne izvedbe v skladu s potrebami kupcev in ekološkimi standardi. Stalno informiranje, podpora in servis hladilnih naprav pri kupcu so vgrajeni v organizacijo poslovanja podjetja. »Manjše napake hitro odpravimo in jih ne ponavljamo. Večjih napak – primerov, kjer bi nastala materialna škoda – še nismo imeli,« je dejal Grešak. »Podpora oziroma servis, ki ga zagotavljamo 24 ur na dan in sedem dni v tednu, je zelo pomemben. V primeru, da se nekaj pokvari, je treba v živilski industriji zadevo rešiti nemudoma. Tam se hladijo večje količine izdelkov, ki se ob dvigu temperature lahko pokvarijo,« je opozoril Matjaž Lapornik, finančni direktor v podjetju.
Razvoj v smeri naravnih hladilnih medijev
Največ kupcev v podjetju pridobijo z referencami končanih projektov, informacijami od ust do ust in na javnih razpisih. »Trenutno imamo precej novih projektov v Avstriji. Se pa investicije dogajajo tudi v Sloveniji, na primer v prenovo oziroma v bolj energetsko učinkovite rešitve,« pravi Grešak.
Njihovi projekti so unikatni, prilagojeni za vsakega kupca posebej in visoko inovativni. »Zaposleni so največja vrednost podjetja. Stalno inovirajo in izdelujejo energetsko najučinkovitejše rešitve, ki so okolju prijazne,« pojasni direktor. Inovativnost v podjetju podpirajo z notranjo kulturo sodelovanja in stalno obravnavo predlogov v različnih skupinah.
Razvoj v njihovi dejavnosti se med drugim odvija na polju hladilnih medijev. »Zelo popularen hladilni medij so freoni, ki pa so škodljivi za okolje. Razvoj gre zato v smeri naravnih hladilnih medijev,« je povedal Grešak. »Razvoj se dogaja tudi pri vse večji učinkovitosti komponent, na primer učinkovitosti kompresorjev in toplotnih črpalk.«
Vse več povpraševanja po mobilnih drsališčih
Z leti so se v podjetju dodatno specializirali tudi za zamrzovanje drsališč in športnih skakalnic. »Klančina na skakalnici v Planici je hlajena z našim sistemom,« je dejal Grešak. Vse več je po njegovih besedah pri nas povpraševanja tudi po mobilnih drsališčih. »V zadnjih letih je zaradi toplejših zim manj smučanja, mobilnega drsališča pa za občino ni tako težko postaviti. Marsikje v mestu potem drsališče postane tudi nekakšen center prazničnega dogajanja ali prazničnega sejma,« opaža Lapornik.
Izziv tako za hlajenje industrijskih objektov kot za zamrzovanje drsališč in športnih skakalnic vse bolj postajajo podnebne spremembe, ki prinašajo tudi vse višje temperature. »Sisteme seveda lahko naredimo močnejše in odpornejše na višje temperature, vendar to pomeni tudi višje stroške. Tukaj se potem išče pametno ravnotežje med tem, da bo sistem dobro deloval, in tem, da stroški ne bodo previsoki,« je razložil Grešak.
Rekordni prihodki
Lani so v podjetju ustvarili rekordnih 14,8 milijona evrov prihodkov, kar pomeni okoli 45-odstotno rast v primerjavi z letom 2024, ko so ustvarili 10,1 milijona evrov. »Običajno imamo dva do tri velike projekte na leto v obsegu do okoli dva milijona evrov. Ostalo pokrijemo z manjšimi posli in servisi,« je pojasnil Grešak in dodal, da tudi segment drsališč in skakalnic obsega manjši del njihovih prihodkov.
Grešak pravi, da svoje znanje in odločanje z veseljem prenaša na mlajše sodelavce. Izvaja kulturo sodelovanja, ki temelji na vključevanju in prevzemanju soodgovornosti vseh zaposlenih. »Stalno usposabljanje šestih vodij je tudi sestavni del kulture sodelovanja in poteka na vsakodnevnih sestankih projektnih skupin ter na tedenskih kolegijih podjetja,« je izpostavil.