Ko v Sloveniji na volilni večer zagledamo prve rezultate na zaslonih, ko na upravni enoti dobimo novo biometrično osebno izkaznico, ko nas zdravstvena kartica prepozna v sistemu – v ozadju vsega tega tiho teče programska koda, napisana v Kranju. »Vzdržujemo in nadgrajujemo srce državne uprave v Sloveniji,« pravi Janko Štefančič, direktor in stoodstotni lastnik podjetja Genis. In takoj doda povedno pripombo: »Za nas je dobro, da ni nobenih novic o nas. Ko so volitve dobro speljane, se o nas ne govori, ko pa pride do težav, me vabijo v Tarčo.«
Genis je podjetje, ki ga redkokdo pozna, čeprav se dotakne vsakega državljana. Njegov osrednji projekt je e-CRP, elektronski centralni register prebivalstva, iz katerega črpa podatke več kot 45 institucij – od zdravstvene do pokojninske blagajne. Če ta sistem pade, se, kot ugotavlja Štefančič, država ustavi. So tudi pogodbeni izvajalec Državne volilne komisije in za potrebe izvedbe volitev in referendumov v Sloveniji razvijajo ter vzdržujejo enotni informacijski sistem. Trenutno 80 odstotkov prihodkov ustvarijo s sodelovanjem z državo, a že od začetka delajo tudi na projektih v gospodarstvu, saj skrbijo za razpršenost prihodkov. Tako so že v 90. letih s svojim znanjem sodelovali pri prenovitvi informacijskih sistemov Zavarovalnice Triglav, Leka, Peka, Mure, Lipa, Ilirije in Rašice.
Podjetje je maja 1994 ustanovil oče današnjega direktorja Stane Štefančič, matematik, ki je prej delal na Uradu za makroekonomske analize, Statističnem uradu in v Železarni Jesenice. Videl je, kako organizacije v 90. letih počasi uvajajo elektronsko poslovanje, in v tem prepoznal priložnost. Ustanovil je Genis – ime je okrajšava za »generiranje informacijskih sistemov« ‒ prvi projekti pa so nastajali v okolju Lotus Notes, tehnologiji, ki jo v Genisu uporabljajo še danes, saj ni odvisna od monopola velikih ponudnikov.
Janko Štefančič je pisarno prvič obiskal pri šestnajstih letih, nato pa se je skozi podjetje sprehodil po vseh stopnicah: tajništvo, sistemsko podporo, razvoj, tehnično vodenje … Vodenje podjetja je prevzel leta 2012, ko je bilo v podjetju 23 ljudi. Danes jih je 37, med njimi devet žensk. »Podjetje je bilo kot tretji otrok v naši družini,« pove Janko Štefančič.
Danes približno 80 odstotkov prihodkov Genisa prihaja iz javne uprave. Preostanek ustvarijo v gospodarstvu z dokumentnim sistemom e-GenDoc ter rešitvami e-Računi, e-Pogodbe in e-Pisarna, ki jih uporabljajo v podjetjih, kot so Medex, BTC, Grawe in skupina Wietersdorfer, pa tudi denimo v Bankartu in Gospodarski zbornici Slovenije.
Rešitve, ki niso odvisne od drugih platform
»Nismo samo razvojna hiša, smo svetovalna hiša – poznamo ogromno različnih organizacij in sistemov, to je naša dodana vrednost,« pravi Janko Štefančič. Njihova posebnost torej ni koda sama po sebi, temveč poznavanje okolij, v katerih ta koda teče: državne uprave, njenih registrov, evropskih izmenjevalnih servisov, na drugi strani pa srednjih in velikih gospodarskih organizacij ter njihovih ERP. Več kot 30 let dela na zahtevnih sistemih po besedah direktorja dokazuje, da so njihove rešitve res varne in preizkušene. »Poskrbimo, da se različni deležniki v organizaciji povežejo med sabo – tu je pravzaprav glavnina našega dela in naša ekspertiza,« unikatno prednost Genisa izpostavi Štefančič.
Genis pri tem dela na platformah Microsofta, IBM, HCL, Oracla in drugih ter na odprti kodi hkrati – in ostaja zvest okolju Lotus Notes (danes HCL Notes), s katerim je leta 1994 začel. »Še zdaj verjamem, da je to najboljša tehnologija,« pravi Štefančič in odpre vprašanje suverenosti. »Vsi znamo večinoma uporabljati samo Microsoftova orodja. Kaj bo, če pride do embarga, če nam ukinejo Office 365?« V Genisu zato zavestno gradijo tudi na odprtokodnih formatih, ki so povezljivi z vsemi večjimi sistemi.
Bonitetna ocena podjetja je A1++, imajo osem registriranih blagovnih znamk. Dodana vrednost na zaposlenega je v minulem letu poskočila za približno 19 odstotkov, na 83.291 evrov. Direktor tega ne pripisuje večjemu obsegu dela, temveč dolgoletnemu, potrpežljivemu prepričevanju trga o vrednosti Genisovega znanja. »Pred 15 leti smo na razpisih dosegali urno postavko, ki je bila nižja od avtomehanikove.«
Podjetje deluje večinoma na domačem trgu, naročnike pa imajo tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. V preteklosti so poskušali prodreti na Balkan in v afriške države, saj imajo te podobno frankofonsko ureditev kot Slovenija in bi lahko Genis svoj model matičnih registrov zlahka umestil na te trge. Uspešnega preboja še niso naredili, a to nedvomno ostaja ambicija, potrdi Štefančič.
Koraki k večji razpršenosti
Največje tveganje Genisa je hkrati njegova največja priložnost: 80 odstotkov prihodkov ustvari z državno upravo. »Če smo pred 20 leti imeli enega velikega naročnika, imamo zdaj več naročnikov. Tako v gospodarstvu kot v državni upravi odpiramo nova področja. Ta razpršenost je danes dolgoročno vzdržna,« pravi direktor. Najnovejši pridobljeni projekt na strani države je prenova zaposlitvene platforme zavoda za zaposlovanje, za gospodarstvo pa svoje rešitve nadgrajujejo z razvojnim projektom umetnointeligenčnega zajema prejetih dokumentov v povezavi z zunanjimi UI-storitvami.
Kje vidi podjetje čez pet ali deset let? »Želel bi imeti podjetje, kjer bi reševali zapletene, kompleksne izzive velikih sistemov. Tisto, česar si drugi na področju integracij ne upajo,« odgovarja Štefančič. Dodana vrednost bo po njegovem prepričanju ostala v podjetjih, »ki poznajo kompleksnost okolij in znajo povezati ljudi in sisteme«. Njihovo poznavanje okolja HCL Notes je prednost, tako so lani kar nekaj novih naročnikov s področja EU dobili prav na tej tehnologiji. Tehnologija se širi tudi v ZDA, kar Štefančič navaja kot potencialno prednost.