Dostop do bančnega računa je danes pogoj za polno vključenost v družbo. Brez njega ljudje ne morejo prejemati plače ali pokojnine, poravnavati mesečnih obveznosti ali opravljati spletnih nakupov. »Osnovne plačilne storitve – vodenje računa, dvig gotovine ter plačila in nakazila – pomenijo za vsakega potrošnika nujnost v vsakdanjem življenju,« poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Stroški bančnih storitev v Sloveniji so se v zadnjih letih zvišali. Po podatkih Banke Slovenije so se v zadnjih štirih letih zvišali za več kot dvaindvajset odstotkov, povprečni letni strošek za tipičnega uporabnika pa je v letu 2025 znašal 74,12 evra. To še posebej bremeni socialno najbolj ogrožene. Maja 2026 je v Sloveniji več kot 14.000 upokojencev prejemalo pokojnino, nižjo od 500 evrov, aprila istega leta pa je država beležila 17.881 prejemnikov denarne socialne pomoči. Zanje tudi zakonsko omejeno nadomestilo za osnovni plačilni račun v višini 4,90 evra na mesec predstavlja velik strošek.
Slovenska zakonodaja sicer že od leta 2018 pozna tako imenovani osnovni plačilni račun (OPR), ki ga lahko odpre vsakdo, ki nima drugega računa v Sloveniji. Ta vključuje vodenje računa, pologe in dvige, plačilno kartico ter izvrševanje plačil. Banka Slovenije določa zgornjo mejo nadomestila, ki trenutno znaša 4,90 evra na mesec oziroma 1,47 evra za upravičence do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
Hrvaški zgled in razmere v Evropi
Da predlog o brezplačnih storitvah ni zgolj teoretičen, po mnenju ZPS dokazuje primer sosednje Hrvaške. Ta je s prvim januarjem 2026 uvedla brezplačne osnovne bančne storitve za vse potrošnike, ki prejemajo redne dohodke, kot sta plača ali pokojnina. Hrvaška zakonodaja tako osnovni račun obravnava kot storitev v splošnem interesu in ne zgolj kot tržni produkt, s čimer želijo oblasti zagotoviti finančno vključenost vseh državljanov.
Čeprav evropska direktiva vsem potrošnikom v Evropski uniji zagotavlja pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa, pa ne določa, da morajo banke to storitev ponuditi brezplačno. Državam članicam pušča možnost, da določijo »razumno« nadomestilo. Primerjalni podatki kažejo, da Slovenija, če upoštevamo kupno moč, ponuja dražje storitve od primerljivih držav.
Okvirna cena osnovnega računa:
- Slovenija: največ 4,90 €/mesec (≈ 59 €/leto)
- Hrvaška: 0 € za prejemnike rednih dohodkov (od 1. 1. 2026)
- Španija: največ 3 €/mesec; brezplačno za ranljive
- Portugalska: približno 5 €/leto
- Avstrija: največ ≈ 83 €/leto; za ranljive do 40 €/leto
Pomisleki bank in težave v praksi
V bančnem sektorju na tovrstne predloge gledajo z zadržanostjo. Ob skoraj identičnem predlogu, ki so ga snovalci vključili v osnutek koalicijske pogodbe junija 2026, so se v Združenju bank Slovenije (ZBS) ostro odzvali. Poudarili so, da bi uzakonitev brezplačnih storitev za banke, ki delujejo kot delniške družbe na konkurenčnem trgu, lahko odprla ustavnopravna vprašanja, povezana s svobodno gospodarsko pobudo in pravico do lastnine. Opozorili so tudi na tveganje, da bi banke izpad prihodkov preprosto prenesle na cene drugih storitev, kar za potrošnike na koncu ne bi prineslo dejanskega prihranka.
Poleg tega praksa že pri obstoječi ureditvi osnovnega plačilnega računa razkriva določene težave. Raziskava Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave je konec leta 2025 pokazala, da potrošniki pri poskusu odprtja osnovnega računa pogosto naletijo na nepopolne ali zavajajoče informacije. V nekaterih primerih so banke odprtje računa celo neupravičeno zavrnile. Zato na ZPS opozarjajo, da uspeh morebitne nove ureditve stoji na dveh pogojih: da ukrep v praksi zares zaživi in da banke izpada prihodkov ne prelijejo v podražitve drugih storitev.