Čeprav je poraščenost z gozdovi ena redkih primerjalnih prednosti slovenske države, je lesnopredelovalna industrija na točki razvoja, za katero bi lahko rekli, da je daleč od optimalne. Po propadu številnih znanih lesnopredelovalnih podjetij v zadnjih dveh desetletjih, kot so Novoles, Javor Pivka, Svea Zagorje, Liko Vrhnika, KLI Logatec, Lip Radomlje …, se stanje v lesnopredelovalni industriji, z občasnimi nihanji, počasi popravlja. Kot so v poročilu lesne in pohištvene industrije za leto 2025 izpostavili v Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS, lanskoletno poslovanje vliva optimizem. V primerjavi z letom 2024 se je poslovanje izrazito izboljšalo, pri čemer izstopa rast prihodkov in dobičkov, dodane vrednosti na zaposlenega in investicij. To predstavlja upanje na nadaljnjo krepitev, še posebno pri primarni predelavi lesa, medtem ko nekaj več skrbi povzroča stagnacija v pohištvenem delu.
Učinek sektorskega pristopa k razvoju lesnopredelovalne panoge je po pojasnilih združenja najbolj viden pri investicijah v opredmetena osnovna sredstva, ki so strmo narasle že z letom 2016. Odtlej lesnopredelovalna podjetja v povprečju investirajo več, kot je povprečje investiranja v vseh predelovalnih dejavnostih, kar, poleg krepitve pomena rabe lesa za zmanjšanje emisij, predstavlja največjo panožno prednost.
Po podatkih Združenja lesne in pohištvene industrije so celotni prihodki v lesnopredelovalni panogi lani znašali 1,73 milijarde evrov, kar je bilo dobrih pet odstotkov več kot leta 2024. Ob tem se je kumulativni čisti dobiček podjetij okrepil za 17 odstotkov, na 72,75 milijona evrov. Toda razlike v dobičkonosnosti so med podjetji velike. Tista, ki delujejo v dejavnosti proizvodnje lesa ter lesnih in plutastih izdelkov, so dobiček povečala za okoli 21 odstotkov, na dobrih 58 milijonov evrov, podjetja, ki izdelujejo pohištvo, pa le za tri odstotke, na 14,7 milijona evrov. Leto 2025 je bilo že enajsto leto zapored, ko je celotna lesnopredelovalna industrija poslovala z dobičkom, vendar je bil kumulativni čisti dobiček lani v primerjavi z letom 2022, ko je znašal 108 milijonov evrov, za skoraj tretjino nižji.
Zadnjih 15 let se dodana vrednost na zaposlenega, eden od ključnih kazalnikov produktivnosti, v lesnopredelovalni industriji povečuje, pri čemer se je lani zvišala za 7,6 odstotka, na 53.373 evrov. Medtem ko se je v proizvodnji lesa in plutovinastih izdelkov okrepila za 9,4 odstotka, na slabih 58 tisočakov, se je v proizvodnji pohištva zvišala za 3,7 odstotka, na približno 43.700 evrov. Za predstavo, v vseh predelovalnih dejavnostih je dodana vrednost lani znašala povprečno okoli 65.000 evrov, kar je v primerjavi z letom 2024 pomenilo rast za okoli pet odstotkov. Število zaposlenih v lesnopredelovalni industriji se je lani zmanjšalo za 1,6 odstotka, na 10.456 delavcev.
Okrepljena vlaganja v proizvodne zmogljivosti
Naložbe v dejavnosti proizvodnje lesa ter lesenih in plutovinastih izdelkov so se lani povečale skoraj za 35 odstotkov, na 102,6 milijona evrov, kar po navedbah Združenja lesne in pohištvene industrije kaže na okrepljena vlaganja v proizvodne zmogljivosti, tehnološko posodobitev in razvoj podjetij. Po drugi strani so se v proizvodnji pohištva naložbe izrazito znižale, za več kot 70 odstotkov, in so znašale okoli 62 milijonov evrov.
Med največja slovenska lesnopredelovalna podjetja sodi Lesonit iz Ilirske Bistrice, ki zaposluje okoli 150 delavcev in je lani prihodke od prodaje povečal za dva odstotka, na 58,9 milijona evrov, pri čemer je čisti dobiček znašal 4,1 milijona evrov, kar je bilo slabih šest odstotkov manj kot leto pred tem. Lesonit se ukvarja z izdelavo lesnovlaknenih plošč in je eden od vodilnih evropskih proizvajalcev na tem področju. V sam vrh lesnopredelovalnih podjetij se uvršča žirovska M Sora, tudi v tujini ugledna proizvajalka oken, ki na ravni skupine zaposluje okoli 300 delavcev. Konsolidirani prihodki skupine M Sora so se lani povečali za 3,3 odstotka, na 56,5 milijona evrov, čisti dobiček pa se je znižal za približno 35 odstotkov, na 1,47 milijona evrov.
V sevniškem Stillesu, ki s svojim pohištvom opremlja luksuzne hotele po svetu, leta 2024 pa je začel proizvajati križno lepljene plošče, s katerimi je mogoče stanovanjsko hišo, vključno s streho, postaviti v enem tednu, so s približno 210 delavci prihodke od prodaje v letu 2025 povečali za okoli osem odstotkov, na 36,2 milijona evrov, čisti dobiček pa za dobre štiri odstotke na 446 tisočakov.
Podjetju Lip Bled so se prihodki od prodaje lani znižali za štiri odstotke, na 25,9 milijona evrov. Upad prodaje je Lip Bled, ki zaposluje okoli 220 delavcev, v svojem letnem poročilu o poslovanju za leto 2025 utemeljil s splošno gospodarsko krizo, zmanjšanjem kupne moči prebivalstva ter negotovostjo na domačem in tujih trgih. Čisti dobiček se je sicer povečal za 136 odstotkov, a je znašal vsega skupaj 26 tisočakov.
Med večja lesnopredelovalna podjetja na slovenskem trgu se uvršča proizvajalec montažnih hiš Lumar IG, ki je lani s približno stotimi delavci prihodke od prodaje povečal za 3,3 odstotka, na 29,4 milijona evrov, medtem ko se je dobiček znižal za okoli 38 odstotkov in je znašal 2,29 milijona evrov.