"Z več davčnimi ugodnostmi pri izplačilu dodatne pokojnine bi se več zavarovancev odločalo za dodatno pokojnino in manj za izplačilo sredstev v enkratnem znesku. Odlog davčne obveznosti jih strašno bega in jezi, češ da tega niso tako razumeli," je prepričan Marko Pečar iz Banke Koper. Prvo leto izplačevanja rent ocenjuje kot pozitivno, "vendar so bile nekatere zavarovalnice premalo pripravljene na to". Nekatere po njegovih besedah sploh ne ponujajo tovrstnega produkta.
Temu, da so glavnino rent pobrali le določeni izvajalci, pritrjuje tudi dejstvo, da sta jo kar dve tretjini vseh zavarovancev, več kot 1200, sklenili pri Prvi osebni zavarovalnici in Pokojninski družbi A. "Rente smo začeli sklepati že konec leta 2010 in prve izplačali januarja 2011. Bili smo prvi, ki smo zavarovancem v trenutku, ko so imeli možnost izplačila, ponudili ustrezen produkt za optimalno črpanje sredstev," je dejal Domen Prašnikar, glavni izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice. Da so zavarovancem ponudili pestro izbiro rent, poudarjajo tudi v Pokojninski družbi A. "Da smo na tem področju zelo konkurenčni, priča tudi dejstvo, da se za naše rente odločajo tudi zavarovanci drugih pokojninskih skladov," je dodala Karmen Dietner iz Pokojninske družbe A.
Vseeno seštevka sklenjenih rent niti približno ni možno primerjati s številom izrednih izstopov. Poročali smo že, da so bili lani zaradi množičnih izstopov najbolj na udaru Pokojninska družba A, Skupna in Zavarovalnica Triglav, pa tudi Adriatic Slovenica, katere sklad ima le okoli 2300 zavarovancev. Velik del so jih izgubili tudi Moja naložba, Prva osebna zavarovalnica in Banka Koper. Skladi omenjenih upravljalcev so po ocenah skupno izgubili več kot 20.000 zavarovancev.
Proti množičnim izstopom ni bila imuna niti Modra zavarovalnica, ki je oktobra lani prevzela sklade Kapitalske družbe, razen SODPZ. "Do decembra 2011 je zahtevek za izredno prenehanje podalo 21 odstotkov zavarovancev, ki smo jim izplačali 22 milijonov evrov." To je tudi rekordna višina, tako po številu odhodov kot vrednosti izplačanih sredstev. "Ključna slabost sistema je zakonska določba, po kateri je možno sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja porabiti pred upokojitvijo. Kaže, da si je pomemben del varčevalcev dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga v večini primerov financira delodajalec, zamislilo kot desetletno varčevanje. Ta anomalija preprečuje ustalitev pokojninskega zavarovanja kot ugodnega načina varčevanja za starost," so kritični v Modri zavarovalnici.
Da pa le ni vse tako črno, poudarjajo v Skupni, ki jo je zapustilo 8,9 odstotka vseh zavarovancev, obseg kritnega sklada pa se je zmanjšal za 4,2 odstotka. "Praktično vsi tisti zavarovanci, ki so zahtevali izredno prenehanje zavarovanja in so še vedno zaposleni, pa so se ponovno vključili in nadaljujejo zbiranje sredstev," so zatrdili.
Čeprav je drugi pokojninski steber lani zaradi izstopov prvič v svoji desetletni zgodovini doživel osip zavarovancev, se upravljalcem pokojninskih skladov ni bati, da bi izgubili relativno stabilen vir prihodkov. Premoženje, na katero si zaračunavajo upravljalsko provizijo, vse tja do 1,5 odstotka čiste vrednosti sredstev na leto, se je namreč z novimi vplačili lani še povečalo, na približno 2,2 milijarde evrov.
tomaz.modic@dnevnik.si
