Po prevzemu pomurskega podjetja Osem, proizvajalca paštet Kekec, se hrvaška skupina Atlantic Grupa zanima za nakup preostalih nepremičnin iz nekdanjega ogromnega proizvodnega kompleksa propadlega mesnopredelovalnega podjetja ABC Pomurka, ki se je nekoč razprostiral na več deset tisočih kvadratnih metrih, smo izvedeli neuradno. Okoli tri tisoč kvadratnih metrov nepremičnin ABC Pomurke je sicer pred leti kupil Osem, pred tem pa jih je dlje časa najemal.
Pogovori o nakupu dodatnih nepremičnin, ki stojijo poleg kupljenih nepremičnin, potekajo s podjetjem DSU, ki je v stoodstotni državni lasti, prav tako pa tudi s podjetjem Semenarna Ljubljana. O nakupu preostalih nepremičnin bankrotirane ABC Pomurke bi se v Atlantic Grupi lahko pogovarjali še s preostalima dvema lastnikoma – podjetjema Imperial in Snail. Poleg načrtovane gradnje nove tovarne paštet Argeta naj bi Atlantic Grupa v Pomurju vzpostavila tudi logistični center za te paštete.
Po prevzemu že kupili dve nepremičnini
Potem ko je Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) – po izpolnitvi korektivnih ukrepov s strani Atlantic Droge Kolinske, hčerinskega podjetja Atlantic Grupe, ki ga je od koprskega Istrabenza prevzela leta 2010 – junija soglašala s prevzemom podjetja Osem, je to od Zavoda RS za blagovne rezerve odkupilo nepremičnine v nekdanjem kompleksu ABC Pomurke, ki v naravi predstavljata industrijsko halo hladilnic in industrijsko halo kompresorjev. Za najugodnejšega ponudnika je bil Osem izbran v prodajnem postopku zavoda. Kot je pojasnila vlada po svoji seji sredi julija, prodani nepremičnini predstavljata poslovno nepotrebno premoženje, saj ju zavod ne uporablja za izvajanje svojih osnovnih nalog. Njuno nadaljnje lastništvo bi pomenilo predvsem stroške upravljanja, vzdrževanja in ohranjanja nepremičnin, morebitna ponovna uporaba pa bi zahtevala dodatna finančna vlaganja. Za nepremičnini je Osem, brez davka na dodano vrednost, plačal 550.000 evrov.
Koliko je Atlantic Grupa odštela za nakup podjetja Osem, ni znano. Po zaključenem prevzemu so iz hrvaškega podjetja sporočili, da skupna vrednost prevzema in načrtovanih naložb presega 40 milijonov evrov. »Načrtujemo nadaljnje naložbe, ki bodo podprle razvoj proizvodnje, omogočile povečanje kapacitet in ustvarile priložnosti za nova delovna mesta. Lokacija ima velik razvojni potencial, načrt razvoja pa predvideva, da, ob Izoli ter Hadžićih v Bosni in Hercegovini, postane tretja proizvodna lokacija za delikatesne namaze, namenjena izvozu na zahodnoevropske trge,« so povedali v Atlantic Grupi. Ali sta v načrte zajeta nakup preostalih zemljišč in gradnja morebitnega logističnega centra, ni znano.
Poleg Argete je Atlantic Grupa s prevzemom Droge Kolinske pridobila tudi blagovni znamki Barcaffe in Donat. V prenovo Donatove polnilnice, ki je del širšega investicijskega načrta, ki v prihodnjih treh letih vključuje dodatne naložbe v višini skoraj 70 milijonov evrov, so vložili deset milijonov evrov. Kot so v Atlantic Grupi povedali ob zagonu nove polnilnice na začetku junija, so v zadnjem desetletju za naložbe v posodobitev proizvodnih lokacij, izboljšanje energetske učinkovitosti, krepitev zmogljivosti za vodilne blagovne znamke ter nadaljnjo digitalizacijo in avtomatizacijo procesov namenili okoli 63 milijonov evrov.
»Naložbe v Sloveniji so strateška odločitev podjetja. Atlantic posluje na osmih trgih in povsod skrbimo za razvoj, vendar za pomembne strateške investicije izbiramo trge, kjer jih je najbolj smiselno in ekonomsko upravičeno uresničevati. V Sloveniji gradimo dolgoročno zgodbo, ki vključuje pomembna vlaganja, močno rast izvoza in odpiranje novih delovnih mest, pri čemer je za uresničitev načrtov izjemno pomembno tudi stabilno regulatorno okolje,« je ob predstavitvi nove polnilnice Donata poudaril Emil Tedeschi, predsednik uprave in večinski lastnik Atlantic Grupe. Ta v Sloveniji ustvari približno 15 odstotkov celotnega prometa in zaposluje okoli 700 delavcev.
Visoka rast dobička
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Atlantic Grupa ustvarila 962,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 9,5 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta. Od vseh prihodkov od prodaje so jih 62,8 odstotka ustvarili z lastnimi blagovnimi znamkami, z izdelki blagovnih znamk podjetij, ki jih distribuirajo, so dosegli 27,8 odstotka prometa, z lekarniškim poslovanjem pa 9,4 odstotka. S slednjo dejavnostjo je bila dosežena tudi najvišja, 18,2-odstotna rast prodaje, ki ji je s približno 12 odstotki sledilo področje delikatesnih namazov. Med strateškimi distribucijskimi področji je bila najvišja rast v višini 22,2 odstotka dosežena na mednarodnih trgih, pri čemer je najbolj izstopal nemški trg, kjer se je prodaja povečala za 46 odstotkov.
V primerjavi s krepitvijo prihodkov sta bila še izrazitejša rast dobičkonosnosti in izboljšanje operativne učinkovitosti. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden ključnih kazalcev poslovanja podjetij, ki prikazuje, koliko sredstev podjetjem ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, se je v obravnavanem obdobju povečal za 23 odstotkov, na 108,6 milijona evrov, medtem ko se je čisti dobiček povečal za dobrih 42 odstotkov in je znašal 46 milijonov evrov.