Slovenska podjetja na plačilo računov, ki jih poravnavajo poslovni kupci, čakajo v povprečju 81 dni. To predstavlja seštevek povprečne zamude, ki znaša 38 dni, in povprečnega roka plačil, ki ga uživajo poslovni kupci v Sloveniji in znaša 43 dni. S tem rezultatom se je Slovenija med 17 državami, ki so bile zajete v raziskavi EOS, evropske plačilne navade 2019, uvrstila na dno lestvice, je opozorila Natalija Zupan, direktorica podjetja EOS KSI, slovenske izpostave skupine EOS, ki se ukvarja z upravljanjem terjatev (izterjavo dolgov za naročnike, odkupom portfelja zapadlih terjatev in mednarodno izterjavo).
Skupina EOS, katere del je slovenska družba EOS KSI, je raziskavo izvedla med 3400 podjetji v 17 evropskih državah. Na vprašanja je odgovarjalo 200 podjetij iz vsake države, ki imajo letni promet več kot pet milijonov evrov in zaposlujejo vsaj 20 delavcev. Po pojasnilih Zupanove je takšnih podjetij v Sloveniji približno 2200; če izvzamemo tista, ki poslujejo pozitivno oziroma niso blokirana, pa jih je okoli 1800.
Tik pred Slovenijo sta se po čakanju na plačilo računov uvrstili Grčija, kjer morajo podjetja na plačilo poslovnih kupcev čakati 75 dni, in Rusija, kjer v povprečju mine 73 dni, da poslovni kupci plačajo račun. Najmanj, 49 dni, morajo na plačilo računov čakati nemška in danska podjetja. Razlika med tema dvema državama je v tem, da je povprečni odobreni rok plačila v Nemčiji 26, na Danskem pa 28 dni, kar pomeni, da so zamude po zapadlosti računov na Danskem za dva dni krajše kot v Nemčiji.
Plačilni roki so se skrajšali
Po ugotovitvah raziskave so se plačilni roki od leta 2014 nekoliko skrajšali. Odobreni plačilni roki poslovnim kupcem v Sloveniji znašajo 43 dni, potrošnikom pa 14 dni. Povprečje plačilnih rokov poslovnim kupcem v 17 preučevanih državah znaša 33 dni – v zahodnoevropskih državah 30 dni, v vzhodnoevropskih državah pa 34 dni. Najkrajše odobrene plačilne roke imajo v Nemčiji (26 dni), najdaljše pa v Grčiji (51 dni).
Povprečne zamude pri plačilih za potrošnike in poslovne kupce v evropskih državah so lani znašale 21 dni; v zahodnoevropskih državah 19 dni, v vzhodnoevropskih pa 22 dni. Občutno daljše pa so bile zamude v Sloveniji; v povprečju je zamuda znašala 32 dni, od tega za poslovne kupce 38 dni, za potrošnike pa 20 dni. Razen v Sloveniji poslovni kupci pri plačilu računov zamujajo več kot pet tednov le še v Rusiji, in sicer 43 dni.
Po drugi strani pa se je Slovenija dobro odrezala pri poravnavi računov v roku. Medtem ko v evropskih državah račune v povprečju pravočasno poravna 84 odstotkov potrošnikov in podjetij, je ta delež v Sloveniji 89-odstoten. Če vzamemo poslovne kupce, je delež pravočasnih plačil 74-odstoten, kar je pet odsotnih točk manj od evropskega povprečja. Od poslovnih kupcev pa podjetja ne prejmejo plačil za izdane račune v višini dveh odstotkov.
Za tri četrtine podjetij ni razlik pri plačilih glede na letni čas. V Sloveniji tovrstnih razlik ni v 48 odstotkih. Po pojasnilih Zupanove so zamude pri tistih slovenskih podjetjih, ki najdlje čakajo na plačilo računov, največje v poletnih mesecih, kar pomeni, da dolžniki dopustom dajejo prednost pred poravnavo obveznosti.
Izguba dobičkov in likvidnostne težave
Zaradi zamud in neplačil so evropska podjetja ob dobiček, občasno pa imajo likvidnostne težave. Od vseh anketiranih podjetij jih okoli 15 odstotkov ocenjuje, da zamude in neplačila ogrožajo obstoj podjetja. V Sloveniji je takšnih le osem odstotkov, je dejala Zupanova. Da so se zaradi posledic zamud pri plačilih v preteklosti soočali z likvidnostnimi težavami, je sicer priznalo 21 odstotkov slovenskih podjetij. Čeprav sodi Slovenija med države z najslabšimi plačilnimi navadami, pa podatki kažejo, da je zgolj 17 odstotkov podjetij zaradi zamude plačil omejilo investicijske aktivnost. V Evropi je bilo takšnih podjetij četrtina.
V borbi proti zamudam pri plačilih slovenska podjetja najbolj verjamejo v preverjanje bonitet (81 odstotkov), šele na drugem mestu sledi pravočasno fakturiranje in na tretjem mestu proces opominjanja, je pojasnila Zupanova. Ob tem je dodala, da je preverjanje bonitete poslovnega partnerja ključni preventivni ukrep pred začetkom sodelovanja. Ko pa kupec zamuja, je vsekakor bolj priporočljiv odločen proces opominjanja in izterjave. Izboljšanje plačilnih navad v Sloveniji pričakuje le polovica podjetij (padec s 30 na 14 odstotkov), delež zaskrbljenih – tistih, ki menijo, da se bodo plačilne navade poslabšale – pa se je povečal za štirikrat: s treh na 12 odstotkov.
