Pričakovanja, da bo pojasnilo nadzornega sveta Petrola, ki sta ga zahtevala Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba, razkrilo razloge za odhod uprave s Tomažem Berločnikom na čelu, se niso uresničila. Nadzorniki so ponovili zgolj to, kar je bilo mogoče slišati že po njihovi seji prejšnji teden: razlog za predčasno prenehanje mandata uprave je razhajanje glede izvajanja strategije družbe. »Podrobnejših pojasnil o razlogih in vzrokih, ki so nadzorni svet vodili k sprejetju odločitve za sklenitev sporazuma za predčasno prenehanje mandatov, nadzorni svet v tem trenutku žal ne more podati, saj je s sporazumi določena tudi vsebina t.i. izjav za javnost, ki, vsaj v tej fazi, vključuje tudi delničarje,« so zapisali.
Nadzorniki in bivša uprava kažejo drug na drugega
Iz navedb nadzornikov sicer izhaja, da so sami razloge za razrešitev želeli natančneje pojasniti, vendar sedaj že bivša uprava Petrola na to ni pristala. »Nadzorni svet je prejel zgolj soglasje o razkritju sporazumov, pri čemer pa bivši člani uprave niso podali soglasja o hkratnem razkritju okoliščin, v katerih so bili sporazumi podpisani.« S tem, da bi razkrili zgolj vsebino sporazumov, pa se nadzorniki niso strinjali. Kot so navedli, »zgolj z razkritjem besedila sporazumov brez hkratne pojasnitve dogajanja na sami seji nadzornega sveta in okoliščin, ki so pripeljale do podpisa sporazumov, zainteresirana javnost ne bi dobila jasne slike o razlogih za ravnanje nadzornega sveta«.
Nekateri naši sogovorniki, ki pritrjujejo odločitvi nadzornikov, željo bivše uprave, da se objavijo (zgolj) sporazumi, ocenjujejo kot »razumljivo«. Navajajo, da je v sporazumih izpostavljeno zgolj razhajanje glede izvajanja strategije družbe, na zahtevo zdaj že bivših članov uprave pa da je bil sklenjen dogovor, da dodatnih pojasnil o razlogih za razrešitev ne bodo dajali. »Kljub legitimnemu interesu delničarjev po prejemu dodatnih informacij nadzorni svet meni, da je pomembno tudi spoštovanje sklenjenega dogovora, ki je pravno zavezujoč. Morebitno razkritje dodatnih razlogov bi predstavljalo kršitev prevzetih obveznosti,« poudarjajo nadzorniki.
Na drugi strani odvetnik bivše uprave Petrola Stojan Zdolšek pravi, da nadzorniki vsebine sporazumov nočejo razkriti zato, ker bi se pokazalo, da za zamenjavo uprave ni bilo nobenih razlogov. Že v torkovem dopisu je izpostavil, da je bilo na zahtevo nadzornega sveta v sporazumih določeno, da je njihova vsebina tajna, in posebej opredeljeno, kaj je vsebina dovoljene komunikacije o predčasnem prenehanju mandatov. Bivši člani uprave se torej zavzemajo za razkritje vsakega posameznega sporazuma v celoti, druge okoliščine in drugi razlogi pa jim po navedbah Zdolška niso poznani. Če jih pozna nadzorni svet, naj jih pojasni skupščini delničarjev.
Bodo morali oditi tudi nadzorniki?
Možnosti za to bodo očitno že kmalu – že prihodnji teden naj bi namreč izredno skupščino Petrola zahtevala vlada v vlogi skupščine SDH . Da lahko delničarji pridobijo dodatne informacije na skupščini družbe, je v sredinem zapisu izpostavil tudi nadzorni svet. V njem je še navedel, da so bili razlogi, ki so nadzorni svet vodili k sprejetju soglasne odločitve, članom uprave predstavljeni pred sklenitvijo sporazuma o predčasni prekinitvi mandata. Po nekaterih informacijah so jim bile predočene okoliščine, ki so bile tudi podlaga za oceno odvetniške družbe Čeferin, da je zaradi hujših kršitev obveznosti utemeljen odpoklic uprave. V pravnem mnenju, ki ga je naročil nadzorni svet, so izpostavljeni načrtovano (pre)visoko zadolževanje družbe, nenehno spreminjanje številk o obsegu zadolžitve in posredovanje napačnih izračunov. Neto dolg naj bi bil v projekcijah kar za 200 milijonov evrov prenapihnjen, kljub več opozorilom nadzornikov pa izračun ni bil popravljen. Nadzornike naj bi vznemirilo tudi, da je uprava načrtovala dražje vire zadolževanja – izdajo obveznic namesto najemanja kreditov.
Če so bile kršitve res tako hude, da bi – kot izhaja iz pravnega mnenja – utemeljevale odpoklic uprave, pa se postavlja vprašanje, zakaj so nadzorniki pristali na sporazumno razrešitev in torej na izplačilo odškodnine članom uprave. Po naših informacijah je v sporazumih določen trimesečni odpovedni rok in odpravnina v višini šestih plač, pa tudi izplačilo sorazmernega deleža uspešnosti za poslovno leto. Po besedah nekaterih naših sogovornikov iz krogov blizu nadzornikov, so takšne pogoje postavili člani uprave, nadzorniki pa so nanje pristali, ker so želeli, da se zgodba čim prej konča in da se ne seli na sodišče. Po teh navedbah naj pri končnem dogovoru ne bi bilo nepomembno to, da je uprava v preteklosti dosegala dobre rezultate. Vprašanje pa je, ali bo nadzorni svet Petrola o utemeljenosti svojega ravnanja prepričal delničarje. Vse glasnejša so namreč razmišljanja, da so nadzorniki zakuhali takšno godljo, da bodo morali oditi tudi oni.
