Vzdušje med anketiranimi nemškimi podjetji v Sloveniji se je spomladi 2026 v primerjavi z letom pred tem občutno poslabšalo, so v anketi, v kateri je sodelovalo 101 podjetje, ugotovili pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici (AHK). Trenutne gospodarske razmere je 27 odstotkov anketiranih podjetij opredelilo kot slabe, kar je osem odstotnih točk več kot v lanskoletni raziskavi, kot dobre pa jih ocenjuje 15 odstotkov podjetij.
Po pojasnilih AHK je splošni gospodarski pesimizem na najvišji ravni v zadnjih nekaj letih – le devet odstotkov anketiranih podjetij pričakuje izboljšanje razmer, 53 odstotkov pa njihovo poslabšanje.
Zaposlovanje se je občutno poslabšalo, saj le petina podjetij načrtuje nove zaposlitve, 30 odstotkov pa krčenje števila delavcev. Povečuje se tudi pritisk na plače, pri čemer 89 odstotkov podjetij pričakuje rast stroškov dela. Od teh jih tretjina pričakuje zvišanje za šest do deset odstotkov.
Ob tem stroški dela ostajajo največje poslovno tveganje. Od anketiranih podjetij jih 64 odstotkov navaja stroške dela kot ključen izziv, sledi negotovost gospodarske politike, kar je izpostavilo 54 odstotkov podjetij, medtem ko je cene energije izpostavilo 48 odstotkov podjetij.
Zvestoba lokaciji izrazito upada. Slovenijo bi kot naložbeno lokacijo izbralo le še 59 odstotkov podjetij, kar je 21 odstotnih točk manj kot lani, 31 odstotkov pa jih razmišlja o selitvi znotraj jadranske regije, medtem ko je lani o tem razmišljalo 17 odstotkov vprašanih podjetij. Največ, 47 odstotkov podjetij je kot alternativno lokacijo izpostavilo Hrvaško, 16 odstotkov Madžarsko, Poljsko pa devet odstotkov.
V primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope po ugotovitvah AHK Slovenija izgublja konkurenčnost, pri čemer zaseda 12. mesto med 14 državami po lokacijskih dejavnikih, 13. mesto po gospodarskih obetih in zadnje mesto po zaposlitvenih načrtih.
Spremembe v svetovni trgovini so zaznavne, vendar ne nadpovprečne. Od anketiranih podjetij jih ima 61 odstotkov višje stroške zaradi geopolitičnih razmer, pri čemer je Slovenija blizu regije srednje in vzhodne Evrope. Kot ključno področje potrebnega ukrepanja pa so podjetja izpostavila gospodarsko politiko, pri čemer 83 odstotkov podjetij zahteva zanesljivo in predvidljivo gospodarsko politiko kot prednostno nalogo.
Zagotovitev transparentnosti javnega naročanja je kot nujno potreben ukrep izpostavilo 73 odstotkov, reformo davčnega sistema pa 67 odstotkov podjetij.
V tradicionalni anketi so sodelovali člani AHK, slovenska in nemška podjetja, podružnice in hčerinske družbe teh podjetij s tesnimi povezavami z Nemčijo.