Čeprav je zakon, ki ga je z namenom preprečitve utaje davkov in pranja denarja že decembra ekspresno vpeljal predsednik italijanske vlade Mario Monti, sprva povzročil val ogorčenja, se ga je večina naših zahodnih sosedov že navadila, medtem ko preseneti še marsikaterega Slovenca.
Skok v Italijo namreč mnogi izkoristijo za nakupe dražjih oblek, pohištva ali drugih proizvodov. Zlasti tisti, ki niso vajeni poslovati s "plastičnim denarjem", pa so v minulih mesecih naleteli na neprijetno presenečenje, ko se je pri nakupu želenega proizvoda na koncu zataknilo. Vsaj za večje nakupe v Italiji se bodo morali vsi kupci, tudi Slovenci, torej privaditi na uporabo debetne ali kreditne kartice. Podoben premik želi premier Monti z omenjenim zakonom povzročiti v glavah milijonov Italijanov. Slednji so bili sicer pred tem močno naklonjeni gotovinskemu plačevanju, saj je povprečni Italijan na leto z bančnimi karticami opravil le 26 transakcij, kar je petkrat manj od povprečnega potrošnika v Veliki Britaniji. Po mnenju Montija je poslovanje s papirnatim denarjem vabilo k utaji davkov in spodbujanju sive ekonomije. Ta je v Italiji izjemno obsežna, po oceni Enrica Giovanninija, predsednika italijanskega statističnega urada (Istat), se v njej na leto obrne tudi do 275 milijard evrov. Monti pri tem opozarja, da je v Italiji na leto neplačanih vsaj 100 milijard evrov davkov, kar je v primerjavi s 30-milijardnim varčevalnim programom nove vlade obsežna številka. Učinkovitost omenjenega ukrepa bi lahko zato vsaj nekoliko napolnila državni proračun.
O izjemnem povečanju davčnih prihodkov, ki bi jih morda prinesel novi zakon, pa je vendarle težko govoriti, saj Italijanom takšno omejevanje gotovinskega prometa ni tuje. Pred tem so lahko gotovinsko poslovali do 2500 evrov. Kljub temu je novi zakon precej ostrejši, zaradi česar mu še naprej glasno nasprotujejo predvsem manjši trgovci, ki ne želijo plačevati 3- do 4-odstotnih provizij na bančne transakcije.
Sporni so tudi spremljevalni ukrepi italijanske vlade, ki naj bi želela preprečiti odtok gotovine iz države z nadzorovanjem mejnih prehodov, kjer naj bi celo psi, trenirani za iskanje bankovcev, ovohavali prtljago. V kombinaciji z avstrijskim zakonom, ki omejuje enkratni nakup zlata na 15.000 evrov, tako ni malo teorij, po katerih vodijo omenjeni ukrepi v končno ukinitev neelektronskega gotovinskega poslovanja in omejevanje potrošnikove svobode.
jan.bratanic@dnevnik.si
