Ponovno so se okrepile ideje o privatizaciji novogoriškega Hita. Za to se ne zavzemajo na finančnem ministrstvu, kjer bdijo nad igralništvom, ampak v Slovenskem državnem holdingu (SDH), kjer skupaj z gospodarskim ministrstvom pripravljajo teren za povezovanje državnih turistično-hotelirskih družb, smo izvedeli neuradno.
Nacionalna turistična strategija predvideva združevanje Istrabenz turizma, Save turizma, Hotelov Bernardin, Uniturja (obvladuje Terme Zreče in smučišče Rogla) v Uniorjevi lasti, Adrie Ankaran in Hita. Ta ima med drugim v lasti hčerinsko družbo Hit Alpinea, ki v Kranjski Gori obvladuje nekaj hotelov. Če bodo ideje o privatizaciji Hita dozorele, naj bi bil prodan brez Hita Alpinee. Slednjega naj bi namreč povezali s preostalimi državnimi hotelirskimi družbami.
SDH načrtuje privatizacijo Hita
Pred leti je bil Hit uvrščen na znameniti seznam 15 podjetij, namenjenih privatizaciji, v strategiji upravljanja kapitalskih naložb pa je opredeljen kot portfeljska naložba, torej namenjen za prodajo. Iz letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za letošnje leto je razvidno, da SDH načrtuje prodajo Hita – ob predpostavki sprememb zakona o igrah na srečo.
Po pojasnilih ministrstva za finance veljavna koalicijska pogodba ne predvideva zakonodajnih sprememb na področju sistemske ureditve prirejanja iger na srečo. V zvezi s tem na ministrstvu za finance ne vodijo nobenih aktivnosti.
Na ministrstvu za finance menijo, da je morebitno spreminjanje zakona o igrah na srečo smiselno le v primeru oblikovanja nove celovite sistemske ureditve, ki bi temeljila na predhodno izvedenih analizah; po možnosti v okviru priprave nove strategije razvoja iger na srečo, ki bi bila podlaga za vodenje politike ter sprejemanje ukrepov na področju prirejanja iger na srečo v naslednjem desetletnem obdobju.
Upad prihodkov in dobička
V dobrem desetletju smo bili priča več poskusom liberalizacije igralniške zakonodaje, a so doslej vsi spodleteli. Začelo se je leta 2007, ko so v Hitu skupaj z ameriško družbo Harrah's Entertaniment načrtovali mega igralniško-zabaviščni projekt na Goriškem. Sledilo je več priprav in predlogov novega zakona o igrah na srečo, nazadnje leta 2017, vendar nobeden ni prišel skozi parlamentarno proceduro.
Ena ključnih sprememb zakona o igrah srečo bi sicer bila, če bi zasebniki v igralnicah, kjer v nasprotju z igralnimi saloni prirejajo žive igre na srečo, lahko pridobili več kot polovični lastniški delež. Po veljavni zakonodaji ima lahko posamezna družba s povezanimi osebami največ dvajsetodstotni lastniški delež, fizična oseba pa desetodstotnega. Zgornja meja, ki jo lahko v igralnicah pridobijo pravne osebe, ki niso v stoodstotni državni lasti, in fizične osebe, znaša 49 odstotkov.
Skupina Hit, ki poleg matične družbe Hit, d. d., vključuje še kranjskogorski družbi Hit Alpine in Hit Larix ter sarajevski Hit Coloseum, je lani ustvarila 152,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobra dva odstotka manj kot leta 2017. Denarni tok iz poslovanja, eden ključnih kazalcev učinkovitosti poslovanja, ki pove, koliko sredstev družbi ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov, se je znižal za skoraj sedem odstotkov in je znašal 21,6 milijona evrov.
Poslovanje se je lani poslabšalo tudi v Hitu, d. d. Medtem ko so prihodki od prodaje upadli za dobre tri odstotke, na 129,8 milijona evrov, je bil EBITDA nižji za 14 odstotkov in je znašal 16,8 milijona evrov, čisti dobiček pa se je skrčil kar za dve tretjini, na 2,1 milijona evrov.
V lanskem letu se je znižal tudi obisk v igralnicah. V skupini Hit so v igralnicah zabeležili 1,404 milijona obiskov, kar je bilo 0,6 odstotka oziroma 10.000 obiskov manj kot leta 2017. V Hitu pa se je obisk znižal za 0,7 odstotka.
Prihodki največje slovenske igralniške skupine se že vrsto let znižujejo. V Hitu so takšen skrb zbujajoč trend utemeljili s tem, da se gospodarska slika na ključnem italijanskem trgu v zadnjih letih zaostruje. Italija se je v drugi polovici leta 2018 soočila z zaustavitvijo gospodarske rasti in ob koncu leta tehnično gledano po petih letih ponovno zašla v recesijo. To neposredno vpliva na nižjo kupno moč prebivalstva, previdnost in omejitev sredstev, namenjenih potrošnji. Del potrošnje igralcev se seli v enostavno dostopne igralne salone zunaj igralnic ter na splet, so dodali v novogoriški družbi.
Ahilova peta Hita
Prav spletno igralništvo predstavlja ahilovo peto Hita. V intervjuju za Dnevnik je leta 2013 takratni predsednik uprave Dimitrij Piciga dejal, da bi spletno igralništvo lahko »leta 2015 predstavljalo od pet do deset odstotkov celotne realizacije, ki zdaj znaša slabih 200 milijonov evrov«. Ti načrti se niso uresničili niti takrat niti kasneje. Leta 2015 so v skupini Hit s spletnim igralništvom dosegli 440.000 evrov bruto prihodkov, leto kasneje 797.000 evrov, predlani 933.000 evrov, lani pa 1,14 milijona evrov. Ta »dosežek« ne predstavlja niti odstotka lani doseženih prihodkov od prodaje.
Po pojasnilih Hita je spletna igralnica HitStars.it v minulem letu dopolnila ponudbo z novimi igrami na igralnih avtomatih ter športnimi stavami. V Italiji velja prepoved oglaševanja posebnih iger na srečo, zato se družba Hit strateško usmerja v tako imenovano ponudbo livestream (v živo) iger na igralnih mizah Hitovega največjega igralniško-zabaviščnega centra Perla. Gre za sistem, ki omogoča, da igra hkrati poteka v igralnici in v neposrednem prenosu tudi v spletni igralnici, so pojasnili v novogoriški družbi. Spletna igralnica bo še povečevala ponudbo različnih vrst živih iger (na igralnih mizah) in »livestream« iger tudi iz drugih Hitovih igralnic, so dodali v Hitu, katerega vodenje je v začetku letošnjega leta prevzel Tomaž Repinc. Ta je od zaposlitve na mestu krupjeja pred četrt stoletja v Hitu prehodil vse karierne stopničke.
Medtem ko se prihodki, dobiček in število obiskov v igralnicah znižujejo, se je število nočitev lani povečalo. Na ravni celotne skupine za 3,4 odstotka oziroma 14.800 nočitev, na 453.800 nočitev, v Hitu pa za osem odstotkov oziroma za 18.400 nočitev, na 247.500 nočitev.
