Vrednost bitcoina je ta teden padla pod raven 4000 evrov. Še 12. novembra je znašala več kot 5600 evrov. Glede nihanj v zadnjem obdobju so nekateri trgovalci govorili, da gre za preizkušanje magične meje pri nekaj več kot 5200 evrih oziroma 6000 dolarjih, ko naj bi se trg ponovno opogumil in krivuljo vrednosti zopet dvignil navzgor. Napovedi so se od tega poletja večkrat uresničile, a vsak dvig je prinesel nižji »rekord« vrednosti, dokler ni ta mesec končno padla pod omenjeno mejo. Od tedaj že dober teden (z majhnimi vmesnimi vzponi) strmo pada.
Ko je bitcoin 9. oktobra lani prvič presegel mejo 4000 evrov, je bilo vzdušje bistveno drugačno. V Sloveniji, od koder prihaja kar nekaj prvoborcev na področju kriptovalut, je bilo že nekaj tednov mogoče bitcoine kupiti celo na bankomatih Hranilnice Lon. Ustanovitelja borze za trgovanje s kriptovalutami Bitstamp Damian Merlak in Nejc Kodrič sta postajala splošno znani slovenski imeni. Danes sta po zaslugi prodaje borze južnokorejskemu investitorju na 8. in 11. mestu na lestvici najbogatejših Slovencev. O kriptovalutah so vse pogosteje poročali tudi svetovni mediji. Ob poročanju o domnevno neznanskih in na lahek način pridobljenih dobičkih so ob strmi rasti vrednosti bitcoina rasli apetiti po kosu pogače tudi med posamezniki, ki za kriptovalute pred tem še niso slišali. To vzdušje je precej pripomoglo k izbruhu kriptomrzlice, ki je obnorela svet v zadnjih mesecih leta 2017.
Z vsakim vzponom bolj oddaljeni od rekorda
Sprva so se z lahkim peresom napisane napovedi o neverjetnih višavah vrednosti, ki jih zmore doseči bitcoin, potrjevale. Od 9. oktobra dalje je bil nov rekord skoraj dnevni pojav. Konkurenca med rudarji kriptovalute pa je bila že tako huda, da je ena transakcija z bitcoinom porabila toliko elektrike kot hiša v enem tednu. Strošek se je denarno več kot splačal, saj je konec novembra vrednost bitcoina že presegla 7500 evrov. Že dober teden kasneje je vrednost presegla vrednost 10.000 evrov, od tam pa bliskovito poskočila na več kot 13.800 evrov in nato na 16.105 evrov, kolikor je bila najvišja vrednost na borzi Bitstamp. Sledil je strm padec. Do božiča je vrednost bitcoina znašala le še 11.600 evrov, februarja 2018 pa je že padla na 5500 evrov. Kdor je v bitcoin vložil na višku, je do danes izgubil že skoraj 76 odstotkov vložka. Po pisanju Bloomberga analitiki morebitno dno ocenjujejo celo na okoli 1300 evrov (1500 dolarjev).
Vzrokov za pok kriptobalončka je verjetno več. Hud decembrski padec je definitivno precej ohladil interes rekreativnih špekulantov, ki so na voz skočili ob najbolj nepravem času in zgolj pomagali dvigovati ceno kriptovalute v nebo. Poleg tega so v ZDA v začetku lanskega decembra začeli trgovati s terminskimi pogodbami za kriptovaluto bitcoin. To trgovanje naj bi bilo varnejše od trgovanja neposredno s kriptovaluto, saj so te precej izpostavljene krajam hekerjev. Začetna cena na opcijski borzi v Chicagu (CBOE) za prve terminske pogodbe z rokom poravnave 17. januarja 2018 je bila 14.509 dolarjev in je v nekaj minutah narasla na 15.732 dolarjev. Pričakovanja se niso izpolnila. Na dan poravnave je bila cena 11.191 dolarjev (9228 evrov). Poleg tega so se na vrhuncu kriptomrzlice začeli pojavljati vse glasnejši pozivi k regulaciji in obdavčitvi. Pri nas je v enostavnost trgovanja s kriptovalutami posegla tudi Banka Slovenije, ki je Hranilnici Lon že 19. januarja prepovedala prodajo bitcoinov na bankomatih. Prav tako je Furs opozoril, da se večje aktivnosti trgovanja ali rudarjenja kriptovalut lahko obravnavajo kot opravljanje dejavnosti in so posledično obdavčljive.
Vsak dan manj zanimanja za rudarjenje
Manjša vrednost praktično vseh kriptovalut je precej zmanjšala tudi dobičkonosnost rudarjenja kriptovalut. S tem bi danes večinoma delali izgube. Če je bilo lani zaradi izrednega povpraševanja ponekod skoraj nemogoče kupiti novo grafično kartico, pa podjetja, kot je Nvidia, danes ne vedo, kaj bi naredila z odvečnimi zalogami. Manjše zanimanje pa ima pozitivno ekološko plat.
Na vrhuncu bitcoinove cene 16. decembra lani je po ocenah portala Digiconomist letna poraba elektrike vseh različic kriptovalute bitcoin znašala nekaj več kot 34 teravatnih ur, danes pa znaša že 64,5 teravatne ure na leto. To je nekaj več kot električna poraba celotne Švice. Digiconomist hkrati trdi, da ena transakcija z bitcoinom trenutno porabi 638 kilovatnih ur energije, kar je skoraj štirikrat več kot poraba 100.000 transakcij z viso. Pred zadnjim padcem vrednosti bitcoina je bila slika še slabša. Še septembra je isti portal ocenjeval, da bo letna poraba dosegla 125 teravatnih ur, kar je že blizu električne porabe Nizozemske. Tedaj je ena transakcija z bitcoinom porabila 929 kilovatnih ur energije.
