Vlada je danes sporočila nove regulirane cene pogonskih goriv, ki bodo veljale teden dni. Podražitve so presegle prvotne prognoze, ki so se naslanjale na gibanja referenčnih borznih cen za Sredozemlje in so predvidevale zvišanje cene bencina za približno en cent na liter, medtem ko naj bi ceni dizelskega goriva in kurilnega olja poskočili za devet centov za liter.
Liter bencina se bo v torek podražil za 3,5 centa, cena je z 1,581 skočila na 1,616 evra. Dizel se bo podražil za 11,1 centa, z 1,696 na 1,807 evra za liter. Liter kurilnega olja bo z 1,342 evra poskočil za 11,4 centa na 1,456 evra. Če vlada ne bi začasno ukinila plačila okoljske dajatve in trošarin spustila na najnižjo zakonsko dopustno raven, bi liter bencina stal 1,782 evra, liter dizla 1,990 evra, za kurilno olje pa bi bilo treba odšteti 1,661 evra za liter, je sporočil Urad vlade za komuniciranje (Ukom).
Vladi Roberta Goloba zmanjkuje manevrskega prostora pri omejevanju cen pogonskih goriv in kurilnega olja. Že prejšnji teden je na najnižjo možno raven znižala trošarine za dizel in kurilno olje, teden prej je začasno ukinila zaračunavanje okoljske dajatve za goriva. Vlada ima sicer še možnost posega v formulo za izračun cen ali v plačilo prispevka za energetsko učinkovitost in prispevka za obnovljive vire. Do zdaj se za tovrstne ukrepe ni odločila.
Cene omenjenih naftnih derivatov se bodo tudi v prihodnje izračunavale na podlagi nespremenjene metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja ameriški dolar – evro, je sporočil Ukom. »Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov. Za naftne derivate se štejejo 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin, dizelsko gorivo brez dodatkov in kurilno olje,« je pojasnil.
Zmanjšanje trošarin in ukinitev okoljske dajatve za goriva bosta seveda imela znaten vpliv na zmanjšanje proračunskih prihodkov in bosta predstavljala dodaten izziv pri zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti, ki bistveno vpliva na to, po kolikšnih obrestnih merah se zadolžuje država.
»Proračun, sprejet za letošnje leto, predvideva primanjkljaj blizu trem odstotkom BDP, zato morajo biti javnofinančni ukrepi začasni, ciljani in jasno omejeni. Morebitni ukrepi morajo torej blažiti stisko najranljivejših, ne vse povprek,« je za portal N1 opozoril Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta.
Prevozniki bi cene dvignili za petino
Liter dizelskega goriva se je od začetka iranske krize v Sloveniji do ponedeljka podražil za dobrih 23 centov (brez upoštevane jutrišnje podražitve). Visoke cene dizla že povzročajo težave špediterjem in prevoznikom. »Z vsako podražitvijo dizla za deset odstotkov se naši stroški povečajo za tri odstotke,« pojasnjuje Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. »A prevozniki ne čutimo samo podražitev pogonskih goriv, temveč tudi drastično povečanje stroškov dela, podražitev cestnin, višje stroške vzdrževanja in servisov …« našteva. Zbornica je svojim članom že predlagala od 15- do 20-odstotno podražitev njihovih prevozniških storitev. »Če bo cena goriva še naraščala in če bo vojna še trajala, bomo kmalu pri 30- do 40-odstotnih podražitvah,« svari Pišek.
Na Slovenskih železnicah (SŽ), kjer je v pogonu še veliko dizelskih lokomotiv, kljub nihanju cen nafte na svetovnih trgih za zdaj še ne zaznavajo tako drastičnih sprememb oziroma podražitev, da bi te močno vplivale na njihovo poslovanje. »Le v primeru dodatnih, občutnejših podražitev v prihodnje bi to lahko vplivalo na oblikovanje cen naših storitev, na primer na področju izvajanja tovornega prometa,« so sporočili iz vodstva SŽ.
Železnice ne morejo samostojno posegati v cenik potniškega železniškega prometa, saj je to v pristojnosti Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Na vprašanje, ali nameravajo podražiti javni prevoz, in če da, za koliko, nam danes niso odgovorili.