Skladi zasebnega kapitala praviloma zbirajo kapital od premožnih posameznikov, pokojninskih skladov, zavarovalnic in drugih institucionalnih vlagateljev ter ga vlagajo v podjetja. Podjetje kupijo, ga prestrukturirajo oziroma izboljšajo njegovo poslovanje, nato pa svoj delež po nekaj letih prodajo z dobičkom. Cilj je povečati vrednost naložbe, pri čemer lahko skladi uporabljajo zelo različne strategije, od prevzemov z visokim deležem dolžniškega financiranja do vlaganj v hitro rastoča podjetja.
Glavna razlika med skladi zasebnega kapitala in klasičnimi vlagatelji je v načinu lastništva, upravljanja in financiranja. Medtem ko tradicionalni delničarji pogosto kupijo manjšinski delež in stavijo na dolgoročno rast podjetja ter izplačilo dividend, skladi zasebnega kapitala pri praviloma pridobijo kontrolni delež in pomemben vpliv na upravljanje. Prevzem pogosto financirajo tudi z velikimi količinami izposojenega denarja. Pri tako imenovanih "leveraged buyoutih" se del tega dolga prenese na kupljeno podjetje, ki ga nato odplačuje iz prihodnjih denarnih tokov. Takšna finančna struktura lahko ustvari močan pritisk na zmanjševanje stroškov.
Podobnim, z dolgovi financiranim prevzemom smo bili priča tudi v Sloveniji v času "menedžerskih prevzemov". Slednji so po poku ameriškega nepremičninskega balončka leta 2008 in zaostritvi pogojev financiranja močno prispevali k slovenski dolžniški krizi leta 2012.
Zasebni kapital v Sloveniji
Skladi zasebnega kapitala so sicer prisotni tudi v Sloveniji. Ker je domači trg kapitala nerazvit, banke pa pri tveganih projektih zadržane, so prav tuji skladi zasebnega kapitala postali ključni kupci uspešnih slovenskih podjetij. Pri tem najpogosteje uporabljajo strategijo konsolidacije panog. Kupijo vodilnega igralca, nato pa k njemu priključijo manjša konkurenčna podjetja. Med drugim je v Sloveniji opazna konsolidacija zasebnega zdravstva, kjer skladi prevzemajo diagnostične centre in specialistične klinike ter jih povezujejo v večje mreže.
Ta proces prinaša tveganja. Ko podjetje prevzame tuji sklad, se ključna mesta odločanja o razvoju in financah pogosto preselijo v London, Frankfurt ali Luksemburg, domača družba pa postane le operativni izvajalec. Poleg tega skladi načrtujejo izstop iz naložbe v razmeroma kratkem obdobju petih do sedmih let. To ustvarja stalen pritisk na kratkoročno maksimizacijo dobička, kar lahko ogrozi dolgoročna vlaganja v razvoj in stabilnost lokalnih delovnih mest. Med skladi, ki so bili oziroma so prisotni na slovenskem trgu, najdemo ARX Equity Partners, Apollo in Advance Capital Partners.
Ko denar skladov postane breme za kupljena podjetja
Avgusta 2026 se vpliv zasebnega kapitala na ameriško gospodarstvo zdi večji kot kadar koli prej, saj so ti skladi v preteklem desetletju vstopili v številne dele gospodarstva. Prevzeli so lokalne bolnišnice, stanovanjske soseske, komunalne storitve ter znane trgovske verige in medije.
Vendar pa se panoga ta hip sooča z nepredvidenim paradoksom, ki povzroča nervozo na trgu. Kljub splošni gospodarski rasti, rekordnim vrednostim borznih indeksov in razcvetu tehnološkega sektorja skladi zasebnega kapitala težko prodajajo svoje obstoječe naložbe in izplačujejo svoje investitorje.
Podatki analitikov družbe PitchBook razkrivajo, da je bilo v ZDA v portfeljih skladov zasebnega kapitala rekordnih 13.325 podjetij, iz katerih skladi še niso izstopili. Pri trenutnem tempu prodaje bi trajalo več kot 8 let, da bi počistili ta inventar. Zastoj je posledica tudi preteklih nakupov iz obdobja pred dvigom obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed) leta 2022, ko je bil denar izjemno poceni, vrednotenja podjetij pa zelo visoka.
Kot ugotavlja Scott Bok, nekdanji prvi mož investicijske banke Greenhill & Co., se zasebni kapital trenutno nahaja v resni dilemi. Upravitelji skladov čakajo na višja vrednotenja, medtem ko njihovi vlagatelji zahtevajo vračilo denarja, kar ustvarja pat položaj.
Konec obdobja lahkega zaslužka in izziv umetne inteligence
Dodatno negotovost vnaša hiter razvoj umetne inteligence, saj vlagatelji previdno ocenjujejo, katera podjetja bodo zaradi novih tehnologij izgubila del svoje vrednosti in katera bodo imela od njih korist. Ivan Farman iz banke Bank of America poudarja, da so dnevi enostavnega finančnega inženiringa, ko je zadoščalo kupiti podjetje s poceni dolgom in počakati na rast trga, nepreklicno mimo.
Zato se pritisk na sklade povečuje, kapital pa se vse bolj usmerja v sektorje, katerih poslovnih modelov umetna inteligenca težje ogrozi, kot sta zdravstvo in industrija, kar ugotavlja tudi Josh Smigel iz svetovalne hiše PwC. V ta nabor sodi tudi profesionalni šport.
Ameriške profesionalne lige se zavedajo tveganj, ki jih prinaša aktivno lastništvo skladov zasebnega kapitala, zato jim dovoljujejo vlaganje v franšize predvsem kot manjšinskim in pasivnim vlagateljem.
V Evropi takšnih omejitev ni. Skladi zasebnega kapitala so večinski lastniki nogometnih velikanov Chelseaja (Clearlake Capital) in AC Milana (RedBird Capital), medtem ko ima ameriški investicijski sklad Dynasty Equity manjšinski delež Liverpoola.
Zapiranje bolnic in slabšanje storitev
V praksi poslovanje skladov zasebnega kapitala prinaša tveganja za lokalne skupnosti, zaposlene in potrošnike, saj je njihov poslovni model usmerjen predvsem v povečanje vrednosti naložb. Kritiki opozarjajo, da lahko takšna usmerjenost vodi v preveliko zmanjševanje stroškov, odpuščanja ali zmanjševanje obsega storitev.
Kot v knjigi Bad Company opozarja raziskovalna novinarka Megan Greenwell, lahko skladi delujejo po logiki, pri kateri so interesi vlagateljev pomembnejši od družbenega okolja, v katerem podjetje posluje. Greenwellova kot nazoren primer opisuje bolnišnico v Rivertonu v Wyomingu.
Bolnišnico je upravljala družba LifePoint Health, ki jo je leta 2018 prevzel Apollo Global Management. Po prevzemu je novi upravitelji s sedežem daleč stran nemudoma ukinil neprofitne storitve, vključno z operacijami slepiča ter porodniškim oddelkom. Stvar je šla celo tako daleč, da so prebivalci Rivertona s skupnimi močmi ustanovili lastno komunitarno bolnišnico.
Človeška cena nepopustljivega teka za dobičkom
Podobna logika krčenja stroškov je prizadela tudi druga podjetja, med njimi nekoč legendarno trgovsko verigo Toys "R" Us in športni medij Deadspin. Pri Toys "R" Us je visoka zadolženost po prevzemu pomembno vplivala na poslovanje in poznejši bankrot. Deadspin pa je postal primer drugačne vrste konflikta med finančnimi lastniki in zaposlenimi: po spremembi lastništva in poslovne usmeritve je sledil odhod urednice Megan Greenwell in številnih drugih zaposlenih.
Kljub izrazitim negativnim stranskim učinkom pa zagovorniki zasebnega kapitala poudarjajo tudi prednosti, ki jih ta model lahko prinese. Usmerjanje v finančno in operativno učinkovitost lahko včasih reši zaspana ali slabo vodena podjetja, ki bi na trgu sicer počasi propadla. V očeh investitorjev skladi zasebnega kapitala prinašajo svež kapital, strokovno znanje ter strategije preobrata poslovanja, kar lahko spodbudi inovacije in izboljša organizacijo dela.
Vendar pa izkušnje opozarjajo, da gola tržna logika sama po sebi ne zagotavlja zdrave družbe, saj se je mentaliteta zasebnega kapitala razširila na celotno gospodarstvo. Kot poudarja Megan Greenwell, težava ni v zlonamernosti posameznikov, temveč v napačno nastavljenih sistemskih spodbudah.
Da bi zaščitili javni interes, nekatere ameriške zvezne države že sprejemajo zakonodajo — Massachusetts na primer povečuje nadzor nad skladi, Oregon pa omejuje njihove investicije v zdravstvu.