Ustanovitelja, modna oblikovalka Nicole Scheller in inženir Daniel Preuß, sta svojo misijo usmerila v opolnomočenje posameznikov, da si povrnejo nadzor nad svojimi podatki v javnem prostoru. »Skrbi me pomanjkanje preglednosti glede tega, katere podatke zbirajo in kako jih uporabljajo,« pojasnjuje Schellerjeva. Umetno inteligenco opisuje kot programsko opremo, ki kategorizira in ocenjuje ljudi na podlagi njihovega videza, pri čemer omenja porast tehnologij, kot so pametna očala.
Njuna najnovejša kolekcija, imenovana Faception Reloaded, vključuje kose, kot so jakne in majice s posebnimi vzorci. Ti vzorci delujejo na algoritme kot tako imenovani zavajajoči napadi, saj jim predstavijo več lažnih obrazov in s tem zmedejo sistem, da ne more pravilno prepoznati osebe, ki nosi oblačilo. Kot prikazujejo predstavitve, ne gre za nevidnost, temveč za digitalno kamuflažo, ki preprečuje samodejno sledenje.
Odgovor na širitev nadzora v Nemčiji
Delovanje podjetja Urban Privacy je še posebej aktualno v luči zakonodajnih sprememb v Nemčiji. V začetku leta 2026 je nemška zvezna vlada predstavila predloge, ki bi policiji omogočili bistveno širšo uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov, vključno s samodejnim iskanjem po javno dostopnih slikah na spletu, denimo na družbenih omrežjih.
Načrti so sprožili oster odziv organizacij za varstvo podatkov in civilne družbe, ki opozarjajo na nevarnost množičnega nadzora in konec anonimnosti v javnem prostoru. Medtem ko politiki in policija poudarjajo pomen tehnologije pri zmanjševanju kriminala, Preuß iz podjetja Urban Privacy vztraja, da mora zasebnost posameznika ostati prednostna naloga. Poleg oblačil zato ponujata tudi posebne torbice za pametne telefone, ki delujejo kot Faradayeva kletka in blokirajo vse signale, vključno z GPS, ter tako preprečujejo sledenje.
Pobuda je na spletu sprožila mešane odzive. Medtem ko nekateri v njej vidijo nujen orwellovski odgovor na vseprisoten nadzor, drugi ostajajo skeptični in izražajo skrb, da bi takšni izdelki lahko pomagali kriminalcem. »Le česa se bojijo ljudje, ki nočejo, da jih okolica prepozna?« se sprašuje eden od komentatorjev pod videoposnetkom. Razprava tako odraža širšo družbeno napetost med željo po varnosti in strahom pred izgubo temeljnih državljanskih svoboščin v digitalni dobi.