Vojna v Ukrajini je spodbudila inflacijo, centralne banke po svetu so se odzvale z zviševanjem temeljnih obrestnih mer, kar je povzročilo dvige obrestnih mer v poslovnih bankah in s tem ustvarjanje visokih bančnih dobičkov. Sčasoma je ukrepanje centralnih bank začelo prinašati rezultate v obliki nižje inflacije, obrestne mere v poslovnih bankah so se začele zniževati, pri čemer poslovne banke kajpak niso hitele tako, kot se jim je mudilo pri dvigih obrestnih mer za najeta posojila.
Obdobje cenejšega zadolževanja, kot vse kaže, ne bo trajalo dolgo. Potem ko Evropska centralna banka (ECB) temeljnih obrestnih mer eno leto ni spreminjala, bi se lahko zvišale že v prihodnjih dneh. Vidna članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel je v pogovoru za Reuters pojasnila, da bi morala ECB na zasedanju prihodnji teden povečati obrestne mere, četudi bi bila pogajanja z Iranom o koncu vojne uspešna, saj je konflikt trajal dlje, kot je bilo napovedano, visoke cene energentov pa imajo širši vpliv na gospodarstvo. Po njenem prepričanju nastalih razmer ni več mogoče ignorirati, saj so energetska infrastruktura in globalne dobavne verige že utrpele veliko škode, zato naj bi bila potrebna reakcija monetarne politike. »Pri vztrajnosti inflacije je bil presežen pesimistični scenarij, ki je predvideval hitro normalizacijo cen,« je dejala članica izvršilnega odbora, ki se omenja med morebitnimi kandidati, ki bi lahko na mestu predsednice ECB prihodnje leto nasledili Christine Lagarde, sicer pa je ostra zagovornica dvigovanja obrestnih mer s ciljem znižanja inflacije.
Ciljna vrednost inflacije v evrskem območju je dva odstotka na leto. Potem ko je februarja znašala 1,9 odstotka, se je marca, ko se je razplamtela vojna v Iranu, zvišala na 2,6 odstotka, aprila na tri, maja pa se je po prvih ocenah Eurostata povečala na 3,2 odstotka, kar je najvišja stopnja inflacije po septembru 2023. Takrat je znašala 4,3 odstotka, kar je v primerjavi z mesecem prej, ko je bila 5,2-odstotna, predstavljalo izrazit padec, medtem ko je januarja 2023 dosegla 8,6 odstotka.
S ciljem ukrotiti inflacijo je ECB septembra 2023 še zadnjič zvišala temeljne obrestne mere na raven od 4 do 4,75 odstotka in jih nato junija 2024 začela postopoma zniževati. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, s katero ECB usmerja naravnanost denarne politike in določa obrestne mere za hrambo presežnih likvidnosti bank čez noč pri ECB, danes znaša dva odstotka, obrestna mera za refinanciranje 2,15 odstotka, medtem ko je obrestna mera za ponudbo mejnega depozita določena pri 2,4 odstotka.
Nestabilnost trgov bi se lahko povečala
Medtem ko se cene energentov zvišujejo, je že nekaj časa prisotna bojazen, da bo to vplivalo tudi na cene drugega blaga in storitev, kar se v Sloveniji, denimo v gradbeništvu, že dogaja. Po pojasnilih Isabel Schnabel se nekateri od tako imenovanih sekundarnih učinkov že uresničujejo, kar kažejo številne raziskave. »Opazimo lahko več znakov, da se šok širi na druge dele potrošniške košarice.« Kot ocenjuje, bosta tokrat potrebna dva dviga obrestnih mer. Tudi finančni trgi pričakujejo dve zvišanji obrestnih mer, verjetnost za tretje zvišanje prihodnje leto pa ocenjujejo kot 50-odstotno. Ekonomisti so previdnejši in ocenjujejo, da bo po dveh dvigih v prihodnjem letu sledilo zniževanje obrestnih mer, je razvidno iz podatkov Reutersove ankete. Za primerjavo, od julija 2022, ko je ECB začela zviševati temeljne obrestne mere kot odgovor na krepitev inflacije, jih je do septembra 2023 povečala desetkrat.
Ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti iz maja 2026 so v ECB pojasnili, da na obete za finančno stabilnost v evrskem območju vplivajo geo-ekonomske napetosti in motnje v oskrbi z energijo, pri čemer sta resnost in trajanje posledic še vedno negotova. »Trenutni pretres oskrbe z energijo pomeni tveganje za pospešitev inflacije in upočasnitev gospodarske rasti. Poleg tega bi se lahko povečala nestabilnost trgov in sposobnost odplačevanja dolgov, saj se v razmerah šibkejših gospodarskih rasti stroški financiranja povečujejo,« je opozoril podpredsednik ECB Luis de Guindos. V ECB so prepričani, da sta v negotovem geo-ekonomskem okolju ohranjanje in krepitev odpornosti finančnega sistema ključnega pomena. Zato morajo makrobonitetni organi ohraniti obstoječe zahteve glede kapitalskih rezerv in ukrepe, usmerjene v posojilojemalce, da se ohrani odpornost bank in zagotovijo zdravi standardi pri dodeljevanju posojil.