»Za Luko Koper bo tovorna ranžirna postaja rakava rana drugega tira,« je zaskrbljena predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Že njena predhodnika na čelu Luke Boštjan Napast in Dimitrij Zadel sta pristojne ministre za infrastrukturo spodbujala k pospešku te naložbe za nemoten promet vlakov v pristanišče in iz njega, a se stvari odvijajo zelo počasi. Le z večjo tovorno železniško postajo v Kopru bo namreč mogoče izkoristiti vse prednosti drugega tira, ocenjujejo v pristaniški skupnosti. »Občutek imamo, kot da se država tega loteva s figo v žepu. Ko bo drugi tir operativen, bomo imeli v Kopru veliko zagato, če ne bomo imeli dovolj tirov na ranžirni postaji. Ampak takrat bo prepozno. Logično bi bilo, da bi novo postajo začeli graditi že zdaj, da bi jo dobili skupaj z drugim tirom,« opozarja špediter Čedomir Bojanić, predsednik sekcije pristaniških špediterjev pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Niso še niti pri pobudi
Gradnja večjega tovornega železniškega vozlišča v Kopru z ranžirno in tehnično postajo, da bi zagotovili dovolj zmogljivosti, je projekt ministrstva in direkcije za infrastrukturo. »Trenutno potekajo aktivnosti za državni prostorski načrt (DPN). Izdelane so bile strokovne podlage za izdelavo pobude za povečanje zmogljivosti na železniški postaji 'Koper tovorna', ki so zdaj v reviziji. Izdelava strokovnih podlag in priprava pobude za državno prostorsko načrtovanje sta predvideni v obdobju 2023–2024. Izdelava nadaljnjih strokovnih podlag, študije variant ter priprava in obravnava DPN bodo predvidoma potekale v obdobju med letoma 2024 in 2028. Ker je projekt šele v začetni fazi priprave DPN, termin predvidenih izvedbenih del še ni natančno določen. Ocenjena vrednost predvidenih izvedbenih del bo znana v naslednjih fazah izdelave strokovnih podlag,« so pojasnili na direkciji za infrastrukturo, ki jo po novem začasno vodi Karmen Praprotnik, potem ko je vlada pred dnevi na predlog ministrice Alenke Bratušek z mesta direktorja direkcije razrešila Bojana Tičarja.
Medtem ministrica pričakuje, da bo gradnja drugega tira, ki jo vodi projektno podjetje 2TDK, končana do konca leta 2025, v letu 2026 pa bodo po novi progi že vozili vlaki, na začetku sicer z začasnim obratovalnim dovoljenjem. A če je glavni cilj gradnje drugega tira, da dokončno odpravijo vse omejitve prepustne in prevozne zmogljivosti železnice od Divače do Kopra ter čim več tovora spravijo s cest na železnice, logistiki upravičeno pričakujejo pospešek tudi pri odpravljanju ozkega grla na tovorni postaji Koper. Še pred nekaj leti so se v Luki Koper lahko pohvalili, da 60 odstotkov tovora iz pristanišča potuje po železnici, v zadnjem času, ko je na železnici odprtih večje število gradbišč, pa gre iz Luke na železnico manj kot polovica tovora.
Že zdaj je postaja prezasedena
»Že zdaj bi potrebovali dvakrat večjo ranžirno postajo, saj so tiri na tovorni postaji Srmin pred koprskim pristaniščem velikokrat povsem zasedeni,« problem ozkega grla na tovorni postaji v Kopru opiše Janez Merlak, direktor železniškega operaterja Adria Kombi. »Imamo, denimo, kontejnerske vlake iz Budimpešte, Bratislave, Münchna, ki so vsi namenjeni v Koper za sočasno natovarjanje na isto ladjo. A jih Slovenske železnice ne morejo sprejeti, ker v Kopru ni dovolj tirov. To pomeni, da nekateri kontejnerji ladjo zamudijo, kar za stranke prinaša dodatne stroške in nejevoljo. Kontejnerji so bili pravočasno odpremljeni na pot, cilja pa niso dosegli, ker je postaja premajhna,« pojasni. Dodatna težava je, da pri nas ne morejo voziti tovora s 740 metrov dolgimi vlaki, kot velja za evropske koridorje TEN-T, ampak lahko sestavijo največ 550 metrov dolge vlake, ker na koprski postaji tiri niso dovolj dolgi in na omrežju ni ustreznih izogibališč.
Merlak upa, da se bodo razmere z drugim tirom vseeno nekoliko izboljšale, ker bodo po njem lahko vozili vlaki drug za drugim. To pričakuje tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Sedanja stara proga tega ne omogoča, lokomotive ob vleki navzgor namreč tako segrejejo električne žice vozne mreže, da je treba čakati, da se ohladijo, preden lahko na progo spustijo nov vlak. »Z drugim tirom se bo promet odvijal hitreje in ranžirna postaja v Kopru ne bo več tak problem, kot je danes. Dejstvo pa je, da je treba razmišljati o povečanju te postaje, pa tudi o dodatnih tirih na postajah višje ob progi, v Postojni, Prestranku ali Pivki, da bi vlaki lahko tudi tam čakali na vstop v Luko. V Kopru namreč prostora za gradnjo dodatnih tirov ni veliko,« se skrbem pristaniške skupnosti pridružuje Mes. Postajo v Kopru so pred leti že povečevali in prilagajali za drugi tir. A očitno kratkovidno, če je danes že premajhna in ne omogoča daljših vlakov.
Finančnica v vrhu Luke dobila Jamnika in Beliča
Nevenka Kržan ostaja na položaju predsednice uprave Luke Koper, a od 1. januarja Luke ne bo vodila več sama z delavskim direktorjem Vojkom Rotarjem, ampak se jima bosta v upravi pridružila še nova člana Gregor Belič, dosedanji vodja terminala za avtomobile, in Gorazd Jamnik, ki na ta položaj prihaja iz Zavarovalnice Triglav, kjer je bil regionalni menedžer.
V Luki so imeli dvoglavo upravo skoraj pol leta, potem ko je julija s položaja predsednika odstopil tedanji predsednik Boštjan Napast. Začasno funkcijo predsednice je takrat prevzela Nevenka Kržan, ki je bila v Napastovi upravi zadolžena za finance. Na razpis za predsednika ali člane uprave se je prijavilo enajst kandidatov, nadzornikom pod vodstvom Mirka Bandlja se jih je prejšnji teden predstavilo pet. Gregor Belič, kapitan dolge plovbe, ki v Luki zadnjih 15 let uspešno vodi avtomobilski terminal in se je že v preteklosti (neuspešno) potegoval za mesto v upravi, je gladko prepričal nadzornike. Pri tesnem izidu glasovanja za Gorazda Jamnika, ki je sicer v preteklosti že vodil luško finančno službo, pa je na koncu odločil dvojni glas predsednika nadzornega sveta. Gorazd Jamnik je brat Boruta Jamnika, trenutnega predsednika uprave SID banke, v preteklosti pa šefa Modre zavarovalnice in Združenja nadzornikov. V Luki Koper, kjer se politika rada vmešava v kadrovanje, sicer nobeni upravi v zadnjih 18 letih ni uspelo dokončati petletnega mandata.
Nadzorni svet je potrdil petletni strateški poslovni načrt Luke Koper, po katerem naj bi do leta 2028 ustvarili 413 milijonov evrov letnih prihodkov. V razvoj bodo v petletnem obdobju vložili 785 milijonov evrov. Med drugim nadaljujejo priprave na gradnjo infrastrukture, da bodo lahko ladje v pristanišču priklopili na elektriko s kopnega in tako zmanjšali ladijske izpuste in hrup.
