Za rast borznih indeksov so najzaslužnejše delnice tehnoloških družb, ki so zagon dobile po objavi dobrih rezultatov največjih tehnoloških velikanov prejšnji teden. Izstopajo pa predvsem delnice proizvajalcev čipov (Intel, AMD in drugi), po katerih je po zaslugi naložb v umetno inteligenco izjemno povpraševanje.
Po zadnjih novicah, da so ZDA in Iran blizu dogovora, se je znižala tudi cena nafte. Če je prejšnji četrtek nafta vrste brent dosegla ceno 126 dolarjev za sod, je v četrtek zjutraj cena znašala 98 dolarjev za sod. Kljub občutni pocenitvi je nafta še vedno za okoli 40 odstotkov višja kot februarja, ko je znašala okoli 70 dolarjev za sod. Na ceno nafte bi na daljši rok lahko vplival odhod enega največjih proizvajalcev nafte na svetu Združenih arabskih emiratov (ZAE) iz organizacije OPEC+. ZAE, ki so bili ena od prvih članic, so OPEC+ zapustili s 1. majem. Napovedali so povečanje proizvodnje po tem, ko jih več ne bodo omejevale kvote. Nekateri že opozarjajo, da lahko gre za začetek konca OPEC+.
Obrestne mere so se v tekočem tednu ob padcu cen nafte malenkost znižale. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je trenutno 4,33-odstotna, donosnost desetletnega nemškega bunda pa je pod tremi odstotki, in sicer 2,99 odstotka. Ameriška in evropska centralna banka Fed in ECB prejšnji teden nista spreminjali obrestnih mer. Obe sta opozorili na tveganje povišane inflacije zaradi višjih cen energentov. Predvsem ECB je nakazala, da bo kmalu sledilo zvišanje ključne obrestne mere.
Počasi okreva tudi trg kriptovalut, kjer je bitcoin po dobrih treh mesecih ponovno vreden več kot 80.000 dolarjev, je pa še precej oddaljen od lanskega vrha, ki je znašal 126.000 dolarjev. Trenutno so za tvegan kapital zanimivejše naložbe, povezane z umetno inteligenco.