Slovenija je bila nekaj časa edina država članica EU, ki ni imela popolnoma liberaliziranega trga pogonskih goriv. Po prizadevanjih ministra Zdravka Počivalška so bile aprila 2016 najprej sproščene cene 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Slednje je vlada novembra lani ponovno regulirala in s tem poskrbela za njihov upad. Novembru 2016 je sledila liberalizacija vseh cen pogonskih goriv znotraj avtocestnega križa, jeseni leta 2020 pa še sprostitev cen izven avtocest in hitrih cest. Takrat je vlada med drugim pojasnila, da bi po liberalizaciji trga lahko v desetih letih na trg vstopili novi ponudniki.
Na Javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK) so se že leta 2017 lotili raziskave trga pogonskih goriv z vidika konkurenčnosti; takšno raziskavo so nedavno izdelali ponovno. Povod za novo raziskavo, katere izsledki naj bi bili po neuradnih podatkih objavljeni v prihodnjih dneh, naj bi bila popolna liberalizacija trga pogonskih goriv. Na vprašanje, kakšne so ugotovitve nove raziskave, od AVK nismo prejeli odgovora, po zatrjevanju naših virov pa naj bi bili zaključki enaki, kot so bili v prejšnji raziskavi.
Manjši sledijo večjim
V tej raziskavi AVK ni zaznal, da bi regulirane cene oziroma marže imele elemente, katerih cilj ali učinek bi bil preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco. Po drugi strani pa je ugotovil visoke vstopne ovire na že tako visoko koncentriranem trgu, na katerem je majhno število udeležencev z visokimi tržnimi deleži. To velja predvsem za Petrol in OMV. »Takšna tržna struktura je že sama po sebi problematična z vidika obstoja konkurence med podjetji, saj omogoča udeležencem tudi ob odsotnosti sklepanja raznih omejevalnih ravnanj usklajeno delovanje, in sicer 'tiho dogovarjanje', kjer manjši ponudniki le sledijo večjim,« je opozoril AVK. Sredi lanskega leta se je sicer avstrijski OMV z madžarsko skupino Mol dogovoril o prodaji slovenske izpostave OMV. Ko bo posel odobril varuh konkurence, bo Mol število bencinskih servisov povečal z okrog 50 na približno 170. To pomeni, da bosta namesto treh na trgu le dva večja ponudnika.
Da bi trg pogonskih goriv v Sloveniji dosegel višjo stopnjo konkurenčnosti, bi po ugotovitvah AVK iz leta 2017, ki naj bi se potrdile tudi v najnovejši raziskavi, morali zmanjšati vstopne ovire in spodbuditi nove oziroma diskontne trgovce k vstopu na trg. Ob tem so v AVK navedli, da so najprimernejše lokacije na parkiriščih večjih trgovskih centrov.
Rast cen biodizla
V Petrolu, ki obvladuje približno 70-odstotni tržni delež, po sprostitvi cen niso zaznali vstopa novih ponudnikov na trg. Povedali so, da se cene pogonskih goriv oblikujejo prosto, glede na cene naftnih derivatov na svetovnih borzah in razmerje med dolarjem in evrom, ob upoštevanju vseh davčnih obremenitev in taks, ki pomembno vplivajo na zviševanje cen v zadnjem obdobju. Ob tem so poudarili, da rast maloprodajnih cen odseva rast cen pogonskih goriv na svetovnem trgu, na kar nimajo vpliva.
Po navedbah Petrola so se od liberalizacije cen pogonskih goriv do danes nabavne cene dizelskega goriva brez vsebnosti biokomponente iz naslova dviga kotacij in tečajnih razmerij med evrom in dolarjem zvišale za 130 odstotkov.
»Zvišanje maloprodajnih cen za dizel je bilo posledica rasti cen biodizla, ki so se lani zvišale za 159 odstotkov. To je bilo posledica povečanega povpraševanja in slabe letine oljne ogrščice kot ene izmed bistvenih surovin za proizvodnjo biodizla,« so povedali na Petrolu. Na rast maloprodajnih cen pogonskih goriv, posebno dizla, vplivajo tudi visoke podražitve biokomponente. »Predpisani energetski delež biokomponente, ki se dodaja dizelskemu gorivu, v Sloveniji znaša 10 odstotkov energijske vrednosti goriv. S tem se Slovenija uvršča med države, ki zahtevajo najvišji delež biokomponente v dizlu,« so dodali v Petrolu.
Izenačitev konkurenčnih pogojev
Kot je pojasnil vodja marketinga v OMV Robert Dežman, je liberalizacija trga cen pogonskih goriv izenačila konkurenčne pogoje med Slovenijo in preostalimi trgi v neposredni soseščini. »Obenem je omogočila, da distributerji lahko pokrijemo stroške nabavnih cen dodatkov k osnovnim gorivom, ki jih moramo zaradi čedalje strožjih nacionalnih predpisov s področja dekarbonizacije prometa dodajati gorivom. Prejšnja državna formula tega ni upoštevala.« Tudi Dežman je opozoril, da je pri gibanju maloprodajnih cen naftnih derivatov treba upoštevati gibanje borznih kotacij surove nafte, biogoriv in preostalih aditivov na svetovnih trgih, ki so v zadnjem obdobju zelo volatilni in na katere posamezni ponudniki pogonskih goriv v Sloveniji nimajo vpliva. »Na končno maloprodajno ceno naftnih derivatov pa vplivajo še višina trošarine, druge državne dajatve in marža trgovca. Slednja predstavlja le nekaj odstotkov v celotni strukturi maloprodajne cene,« je dodal Dežman. Za koliko so po liberalizaciji povečali marže v OMV, tako kot v Petrolu in Molu niso razkrili.
V Molu so pojasnili, da podpirajo liberalizacijo trga, saj je bila Slovenija ena izmed redkih držav EU, kjer je bil trg z gorivi še vedno reguliran. Kot ocenjujejo, je liberalizacija trga dosegla svoj namen. »V tem času smo namreč lahko uvedli premium dizelska goriva tudi na lokacijah izven avtoceste, kar našim strankam omogoča večjo izbiro,« so pojasnili v Molu.
Po besedah direktorja Združenja za promet pri GZS Roberta Severja so se cene pogonskih goriv povišale in bi se povišale, četudi ne bi bile liberalizirane, zaradi naraščanja cen na svetovnih trgih. »Med Slovenijo in sosednjimi državami v cenah ni bistvene razlike. Za vsakih tisoč litrov natočenega goriva država prevoznikom za komercialne namene vrne 340 evrov trošarine,« je dejal Sever. Po njegovi oceni je ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu težko pričakovati, da se bodo novi ponudniki odločili za vstop na trg.
