Vse več slovenskih podjetij tujim delavcem zaračunava takšne ali drugačne stroške, kadar se delavec odloči prekiniti zaposlitev v podjetju, sta na včerajšnji novinarski konferenci opozorila Goran Lukić in Goran Zrnić iz društva Delavska svetovalnica. Po njunem mnenju gre za neustavno, nezakonito in kaznivo prakso, s katero poskušajo podjetja delavce odvrniti od menjave delodajalca.
Huda konkurenca za delavce
V društvu so na ta pojav prvič naleteli pred približno letom dni, od takrat pa je postal bolj razširjen in bolj raznolik. »Če smo to prakso sprva zaznavali pri podjetjih z nekaj deset zaposlenimi, gre zdaj tudi za podjetja z nekaj sto delavci,« pravi Goran Lukić. Zaračunavanje stroškov odhajajočim delavcem poteka na podlagi določil v pogodbah, po katerih naj bi bil delavec, če sam prekine pogodbo, podjetju dolžan povrniti določene stroške oziroma poslovno škodo, ki naj bi nastala zaradi predčasne prekinitve delovnega razmerja. Podjetja naj bi od delavcev prek poenostavljenega postopka sodne izvršbe ali prek zasebnih izterjevalcev zahtevala denar za birokratske postopke v zvezi z pridobivanjem delovnega dovoljenja, za zdravniške preglede, usposabljanja ali pa za orodje. Terjatve znašajo od nekaj sto do nekaj tisoč evrov.
Ko smo o tem poročali pred letom dni, je direktor podjetja Napi Andrej Napotnik za Dnevnik pojasnil, da se je za take izvršbe odločil, ker naj bi nekateri delavci njegovo podjetje izkoristili samo za pridobitev delovnega dovoljenja za Evropsko unijo, nato pa odšli v Nemčijo. Tudi druge delodajalce naj bi vodili enaki motivi. Lukić in Zrnić pa sta prepričana, da gre za fiktivne terjatve in nezakonita pogodbena določila. S tem podjetja kršijo tudi ustavno pravico do svobodne izbire dela, kar je po njunih besedah potrdilo koprsko delovno sodišče v primeru podjetja Retrans, ki v Luki Koper izvaja pristaniške storitve. Naštela sta tudi več drugih podjetij in omenila, da se pojavljajo znaki kaznivih dejanj oderuštva in celo trgovine z ljudmi. »V svojih paničnih prizadevanjih, da bi zadržali delavce, so šli delodajalci predaleč,« je povzel Lukić, »izsiljujejo, namesto da bi delavce motivirali z ustreznimi plačami in delovnimi pogoji.«
Izsiljevanje ali vračilo popusta?
Včerajšnje novinarske konference so se udeležili tudi trije tuji delavci, ki so delali v Termah Olimia. Povedali so, da jim je podjetje zato, ker so pogodbe odpovedali prej kot v štirih letih, za vsak mesec, ko so bivali v njegovih prostorih, zaračunalo dodatnih 75 evrov. Eden od delavcev je za zadnji mesec dela dobil samo nekaj več kot šest evrov. Preostalo je podjetje zadržalo kot pobot za dodatne stroške nastanitve. »To je malo bolj eleganten način izsiljevanja,« je ravnanje podjetja opisal Lukić.
Prokurist Term Olimia Vasja Čretnik pa je včeraj odločno zavrnil navedbe o kakršnem koli izsiljevanju. Po njegovem gre v resnici za popust pri ceni nastanitve, ki so ga delavci deležni pod pogojem, da pri nas ostanejo dlje časa. Pojasnil je, da so v preteklosti delavci, ki so se odločili za bivanje v prostorih, ki so v lasti podjetja, za vse stroške bivanja plačevali 125 evrov na mesec. »V zadnjih dveh letih plačujejo za vse to samo 50 evrov na mesec. Razliko morajo plačati le v primeru, da odidejo prej kot v štirih letih,« je povedal in poudaril, da se delavci za to svobodno odločijo.
Čretnik je še pojasnil, da so to prakso uvedli, ker je za zaposlitev tujega delavca treba izpeljati veliko birokratskih postopkov in ker je s tem povezanih veliko stroškov, na primer za tečaje slovenskega in drugih tujih jezikov. »Želimo, da pri nas ostanejo čim dlje časa, smo pa med drugim izpostavljeni tudi nelojalni konkurenci, saj nekatera druga podjetja delavcem, ki so zaposleni pri nas, ponujajo višje neto plačilo s tem, da jim del plače izplačajo na črno,« je dejal.
