Bil je torek, 21. marca lani, ko je Giuseppe B. vstopil v bančno poslovalnico v Slovenski Bistrici. Želja tujca je bila na prvi pogled nenavadna, kajti ni običajno, da želi Italijan odpreti bančni račun v zaspanem štajerskem mestecu z utemeljitvijo, da bo nanj prejemal nakazila iz tujine in druge pologe. Uslužbenec banke je uslišal njegovo željo. Račun je po enakem postopku brez težav odprl tudi Italijan Valter O., ki se je osem dni pozneje zglasil pri istem bančnem uslužbencu v slovenjebistriški poslovalnici NKBM.
Že 5. aprila lani je Valter O. prejel nakazilo 35.000 evrov od italijanskega podjetja z nevpadljivim angleškim imenom Global Service. Prejemek je še istega dne dvignil v gotovini. Isto podjetje je le dva dni zatem nakazalo denar Giuseppeju B., ki tudi ni čakal na jutri; 45.700 evrov je nemudoma dvignil v celoti. Sumljiva komitenta in njuni posli z izrazitim vonjem po pranju denarja so opisani v novembrski odredbi Banke Slovenije o izvršitvi dodatnih ukrepov za učinkovitejše odpravljanje ugotovljenih kršitev, ki jo ekskluzivno razkrivamo v Dnevniku.
O odredbi so v medijih že krožile številne neuradne informacije. Vodstvo banke jo je prejelo po tistem, ko so inšpektorji BS več kot mesec dni opravljali ponovni temeljiti pregled področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Inšpektorji Banke Slovenije so ugotovili, da v Mariboru še zmeraj niso odpravili številnih kršitev, nanizanih v odredbi iz leta 2015, ko je upravi predsedoval Aleš Hauc. Banka Slovenije je tedaj prvič opozorila Mariborčane, da se po njenih računih pretakajo milijonske vsote denarja sumljivega izvora, ker njen bančni sistem ne ustreza zakonskim določilom. Iz nove odredbe izhaja tudi to, da uprava NKBM prav tako ni v celoti izpolnila naloženih ukrepov iz odredbe o izvedbi dodatnih ukrepov, ki jo je BS spisala leta 2016. Predsednik bančne uprave je tedaj bil Robert Senica.
V zvezi z opisanimi italijanskimi nakazili in dvigi v Slovenski Bistrici so v BS izpostavili, da se pristojni bančniki sploh niso poglobili v obe stranki, čeprav sta bili na seznamu tveganih komitentov, opravljeni posli pa so bili udejanjeni po tako imenovani italijanski tipologiji, na katero BS vse banke opozarja že več let, NKBM pa je izrecno opozorila v odredbi iz leta 2015.
Italijanska tipologija pomeni zlorabo bančnega sistema z namenom prikrivanja denarja nezakonitega izvora pred italijanskimi organi pregona oziroma davčnimi organi. Zanje je značilno to, da neznana italijanska podjetja v tujino nakazujejo denar, ki naj bi bržkone izviral iz kaznivih dejanj davčne zatajitve ali zlorabe položaja, morebiti pa tudi iz hujših pojavnih oblik kaznivih dejanj organiziranega kriminala. Nakazilo se nato na računu zadrži le za kratek čas, in sicer do takrat, ko ga z njega dvigne komitent, ki je v Sloveniji odprl račun.
Italijanski kriminalci imajo radi NKBM
»Glede na to, da sta oba obravnavana italijanska rezidenta sklenila poslovno razmerje v Slovenski Bistrici, kar je že samo po sebi dokaj neobičajno, saj se le-ta ne nahaja v neposredni bližini italijanske meje, dodaten dvom o skrbnosti banke pri izvajanju ukrepov pregleda stranke zbuja dejstvo, da sta obe, na videz nepovezani stranki, prejeli nakazilo s strani iste italijanske družbe, čemur je neposredno po prejetem prilivu sledil gotovinski dvig, in sicer v istem znesku, kot je bil izveden priliv,« piše v odredbi BS.
Da je NKBM lani dopustila ta nakazila in dvige, je nenavadno tudi, zato ker se je že v odredbi iz leta 2015 pojavil utemeljen sum, da se v NKBM pere denar s sumljivim italijanskim poreklom. Mladina je lani poročala, da je po mariborski banki domnevno denar pral nek poslovnež iz kalabrijskega mesta Bianco, v katerem »posle duši vpliv mafije Ndranghete«. Banka ni ustrezno pregledala ozadja tega Italijana in njegovega slovenskega podjetja, ki ga je registriral v Sežani.
Banka Slovenije je upravi NKBM in posledično njenemu ameriškemu lastniku, skladu Apollo Management Group, v novi odredbi izrekla rigorozen ukrep, to je prepoved širitve s pripojitvijo novih subjektov na slovenskem trgu, vključno z nakupi portfelja. Nadaljnja širitev s prevzemi in pripojitvami še nekaterih drugih bank in finančnih hiš na Slovenskem pa je za lastnike NKBM strateškega pomena, saj hočejo dodatno dvigniti prodajno vrednost banke, ki jo je država najprej sanirala z 870 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja in jo nato prodala za 250 milijonov evrov. Maksimalno dobičkonosna prodaja banke je tudi ključna za upravo pod vodstvom Američana Johna Denhofa, saj se ji v primeru izpolnitve tega cilja obetajo izplačila visokih nagrad in bonitet.
V banki slabo poznajo svoje stranke
»Zavedajoč se ugotovitev BS in preteklih pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja smo v banki z namenom čimprejšnje odprave pomanjkljivosti vzpostavili posebno delovno skupino, ki intenzivno sodeluje z BS,« so sporočili iz NKBM, v kateri so prepričani, da bodo do konca aprila, ko poteče rok, izpolnili vse zahteve v odredbi. Po njihovih besedah so v banki nadgradili informacijsko podporo in sisteme, s katerimi zdaj hitreje in učinkoviteje odkrivajo transakcije, povezane z morebitnim pranjem denarja ali financiranjem terorizma. »Ta sistem se je pod okriljem novega lastništva še okrepil, saj gre za eno najpomembnejših področij, ki jih skrbno spremlja tudi nadzorni svet banke,« so zapisali.
Ti argumenti očitno niso prepričali pristojnih v Banki Slovenije. Zato je bil nujen in utemeljen ukrep prepovedi nadaljnje širitve. To je pokazal tudi pregled nekaterih komitentov, ki so prišli v portfelj NKBM z nakupom in pripojitvijo KBS (Raiffeisen) banke. Pristojni uslužbenci v NKBM tedaj niso izdelali ustrezne analize tveganja te pripojitve. Zato se je izkazalo, da nekaterih svojih strank ne poznajo kaj prida. Slabo so denimo poznali neko v Sloveniji registrirano podjetje v ruski lasti. Čeprav ta firma s sedežem v Ljubljani praktično ni ustvarjala prihodkov, se je po njenem računu – iz Rusije v Srbijo – neovirano prekanaliziralo več kot 5,6 milijona evrov.
