Trgovci, ki so po referendumski odločitvi o omejenem obratovanju trgovin (sprejeta je bila 21. septembra 2003) tudi s pritoževanjem na ustavno sodišče dosegli, da smejo svoja vrata kupcem odpirati tudi ob nedeljah, bodo štirinajst let pozneje težko na glas priznali, da je bila to napaka, zaradi katere ob nedeljah večina od njih tolče izgubo. Zato ne preseneča, da ob vnovičnem poskusu politikov, da trgovine na Gospodov dan zaprejo, trgovci zdaj bolj ali manj molčijo.
Poslanec Čuš našel tržno nišo
Za pogovor o tem smo zaprosili generalnega direktorja družbe Spar Slovenija Igorja Merviča. »Trenutno ne nameravamo komunicirati izven Trgovinske zbornice Slovenije,« nas je na kratko odpravil Mervič in dodal, da se pridružujejo sklepu upravnega odbora zbornice, da osnutka novele zakona o trgovini, ki ga je v parlamentarni postopek vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš, ne podpirajo v predlagani obliki. Posledično smo se z vprašanji obrnili na trgovinsko zbornico, kjer so prav tako redkobesedni. Povzeli so le javno objavljeno stališče upravnega odbora, češ da besedilo zakona posega v vsaj tri z ustavo zagotovljene pravice: v svobodno gospodarsko pobudo, v načelo poštene in svobodne konkurence ter v načelo enakosti pred zakonom.
Glede na to, kako agresivno so se trgovci pred štirinajstimi leti borili proti temu, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte, se ob sedanjem molku postavlja vprašanje, ali si niso vmes premislili. In če so si, zakaj trgovine zapirati z zakonom? »Podatek, da trgovci ob nedeljah ustvarijo le osem odstotkov tedenskega prometa, pove, zakaj ljudje hodijo k njim – na sprehod in klepet. Ekonomist Jože P. Damijan pravi, da nihče noče trgovine prvi zapreti, socialni dialog med sindikati in trgovci pa poteka že štirinajst let, zato je naloga države, da posreduje in omeji delovni čas,« odgovarja Andrej Čuš, ki je z novelo zakona o trgovini našel odlično tržno nišo, potem ko je po lanskem izstopu iz SDS kazalo, da utegne postati politični mrlič. Nekdanja stranka mu namreč še vedno ne da miru; prihodnji teden bo obravnava na sodišču, saj v SDS vztrajajo, naj jim vrne devet tisoč evrov, kolikor naj bi vložili v njegovo izvolitev za poslanca.
Zahvaljujoč nedeljam in trgovinam ima Andrej Čuš debelih osem mesecev pred volitvami novo predvolilno kampanjo. Potem ko je najprej v državni zbor vložil predlog novele zakona o trgovini (uvrščen naj bi bil na decembrsko plenarno zasedanje) in v prid nedeljskemu zaprtju trgovin zbral tudi sedem tisoč podpisov pod spletno peticijo, se je včeraj lotil še zbiranja podpisov na terenu. Začel je na domačem Ptuju, poleg vseh mestnih občin namerava obiskati še približno deset manjših.
Za nedeljsko delo slabih pet evrov na uro
Čušu se utegnejo pri spreminjanju zakona o trgovini kmalu dejavneje pridružiti tudi sindikalisti. »Njegova legitimna pravica je, da zbira podpise za zaprtje trgovin ob nedeljah. Mi smo to počeli leta 2003, izpeljali smo referendum, na katerem je padla odločitev, da je treba trgovine zapreti, a so nas izigrali,« pravi Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, in pritrjuje, da bi tudi nekateri trgovci radi trgovine ob nedeljah zaprli. »Pogajam se z vsemi in vsi bi delo omejili. Domnevam, da so doumeli, da nima smisla imeti odprto, ker jim primanjkuje od 4000 do 5000 delavcev in ker pritiskamo nanje, da jih morajo bolje plačati,« je pojasnil Rožič in dodal, da prodajalci po zadnjem rahlem povišanju za nedeljsko delo zaslužijo 4,98 evra neto na uro.
Tudi Rožič pravi, da nobeden od trgovcev svojih vrat ob nedeljah ne želi zapreti prvi, če bi se dogovorili, da bodo to storili hkrati, pa bi kršili zakon. »Če se dogovorimo v okviru socialnega sporazuma ali kolektivne pogodbe, se trgovine lahko zaprejo. Toda če dogovora ne bo do konca tega meseca, se bomo tudi mi dejavno vključili v sprejemanje novele zakona o trgovini, čeprav se bojim, da jo bodo, ko jo bo državni zbor začel obravnavati, rušili z vseh strani. Kapitalski lobi bo zakon obrnil tako, da ne bo imel ne repa ne glave in bo znova romal na ustavno sodišče,« ocenjuje Ladi Rožič.
