Sredi leta 2024 je Novi Ljubljanski banki spodletel prevzem Addiko Bank, ki je do leta 2016, ko je bila prevzeta, poslovala pod razvpitim imenom Hypo Alpe Adria. Kot smo v časniku Dnevnik omenili tedaj, NLB po propadlem prevzemu niso minile ambicije, da kupi Addiko Bank, ki ima sedež na Dunaju, vendar v Avstriji ne opravlja bančnih poslov; z njimi se ukvarja v državah nekdanje Jugoslavije, v katerih je imel Hypo razvejano mrežo poslovalnic.
Po neuradnih podatkih v NLB potihoma že več mesecev pripravljajo teren za ponovni naskok na Addiko Bank. V teku naj bi namreč bili dogovori s srbskim magnatom Davorjem Macuro, ki je z 9,62-odstotnim lastniškim deležem eden od največjih delničarjev avstrijske banke. Dogovori naj bi potekali v smeri, da bi Macura sprejel morebitno prevzemno ponudbo NLB, po zaključenem prevzemu pa bi mu slovenska banka odprodala bančno mrežo Addiko Bank v Srbiji in Črni gori. V tem primeru bi NLB ostale v lasti veriga bank v Sloveniji, BiH in na Hrvaškem.
Če bi se ta scenarij uresničil, bi to pomenilo, da bi po približno treh desetletjih NLB po vsej verjetnosti lahko skozi stranska vrata ponovno vstopila na hrvaški bančni trg, na katerem ima, zaradi razvpite zgodbe hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki, zaprta vrata. O potrebnem dovoljenju za prevzem Addiko Bank bo namreč odločala ECB. Ta je po neuradnih podatkih leta 2024 podpirala načrtovani prevzem Addiko Bank s strani NLB. Prevzemno ponudbo NLB za nakup delnic Addiko Bank so v letu 2024 nameravali sprejeti delničarji, ki so imeli skupaj v lasti 36,39 odstotka delnic, vendar je bil prag za uspešnost prevzemne ponudbe postavljen visoko, pri vsaj 75 odstotkih izdanih delnic. Sprva je prevzemna cena za delnico, ki je vključevala prevzemno premijo, znašala 20 evrov, nato pa so jo v NLB zvišali na 22 evrov. Kot so pred iztekom prevzemne ponudbe sredi lanskega leta pojasnili avstrijskemu združenju za zaščito interesov delničarjev, trenutna ponudba 22 evrov na delnico že zagotavlja zelo veliko premijo glede na zgodovinsko gibanje cene delnice. Kot primer so navedli, da je ponujena cena za delnico za dobrih 45 odstotkov višja kot zaključni tečaj delnice, preden je podjetje Agri Europe objavilo delno ponudbo za nakup delnic Addiko Bank. Agri Europe je v lasti družine Kostić, v Addiko Bank pa je nameravala v letu 2024 povečati lastništvo s slabih desetih odstotkov na okoli 27 odstotkov. Toda ponudbo za nakup delnic so sprejeli le delničarji, ki so imeli skupaj v lasti 0,07 odstotka delnic. Prek srbske AIK banke ima družina Kostić v Sloveniji v lasti Gorenjsko banko.
Odvzete in pridobljene glasovalne pravice
Davor Macura, s katerim, kot smo omenili, naj bi se NLB dogovarjala, da bi odkupila njegov paket delnic, je med drugim lastnik beograjske Alta banke, v lastništvo Addiko Bank pa je vstopil nekaj mesecev prej, preden je NLB objavila prevzemno ponudbo za avstrijsko banko, in brez nujno potrebnega dovoljenja regulatorjev trga pridobil približno 20-odstotni lastniški delež, kar je bilo deset odstotnih točk nad dovoljeno mejo. Rezultat tovrstnega nezakonitega delovanja je bil, da je dvema podjetjema – Alti Pay Group in Diplomatu Pay – zaradi usklajenega delovanja Evropska centralna banka (ECB) odvzela glasovalne pravice. Prek spletnih strani dunajske borze je Addiko Bank februarja lani sporočila, da je od ECB prejela obvestilo, da je Diplomat Pay 9,99 odstotka delnic Addiko Bank decembra 2024 prodal podjetju S-Quad Handels- und Beteiligungs, s čimer je Alta Pay Group ponovno pridobila glasovalne pravice za 9,63-odstotni paket delnic Addiko Bank. Te delnice so bile v naslednjem koraku prenesene v last Macure kot fizične osebe.
V Sloveniji, BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem ima skupina Addiko Bank skupno okoli 150 poslovalnic. Poleg tega, da bi prevzem Addiko Bank omogočil NLB vstop na hrvaški bančni trg, je avstrijska banka za NLB privlačna tarča, ker v veliki meri kreditira prebivalstvo. S tem Addiko Bank prejema višje obresti v primerjavi s kreditiranjem podjetij, hkrati pa ima nižja tveganja morebitnega prenehanja odplačevanja posojil komitentov. Če fizične osebe kršijo obveznosti iz kreditnih pogodb, je končni izid za banke v povprečju bistveno boljši, kot če bankrotirajo podjetja, nato pa se njihovo premoženje razprodaja v stečajnih postopkih.
Na dunajski borzi je bilo treba včeraj ob 16.40 za delnico Addiko Bank odšteti 26,6 evra, kar je bilo 2,92 odstotka manj, kot je v torek znašal zaključni tečaj. Toda od začetka letošnjega leta se je tečaj delnice Addiko Bank okrepil za približno petino. Tako visoke rasti delnice poslovanje Addiko Bank v zadnjem času ne upravičuje. V prvih devetih mesecih lanskega leta se je namreč čisti dobiček v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 znižal za 6,4 odstotka oziroma 2,4 milijona evrov, na 35,3 milijona evrov. Zato ni izključeno, da v zadnjih nekaj tednih tečaj delnice poganjajo špekulativni nameni.
Na novinarska vprašanja, med drugim, kako komentirajo neuradne informacije, da se ponovno pripravljajo na prevzem Addiko Bank, so v NLB odgovorili, da kot javna delniška družba navedb v vprašanjih ne komentirajo.