Za prevzem Addiko Bank, ki je do leta 2016, ko je bila prestrukturira, poslovala pod imenom Hypo Alpe Adria, se spopadata Nova Ljubljanska banka (NLB) in Raiffeisen Bank International (RBI). Doslej je bistveno bolje kazalo RBI, vendar je NLB v ciljni ravnini prevzemni prag znižala z vsaj 75 odstotkov na vsaj 50 odstotkov pridobljenih delnic, s čimer obstaja precejšnja verjetnost, da bi tokrat prevzem Addiko Bank – ki ima okoli 150 bančnih poslovalnic v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, v Avstriji, kjer ima sedež, pa bančnih poslov ne opravlja – uspel.
Tako kot NLB si je tudi RBI sprva postavila visok prevzemni prag pri 75 odstotkih delnic. Pred dnevi so iz avstrijske banke sporočili, da bodo prevzemni prag znižali na 55 odstotkov. Toda znižanje prevzemnega praga obeh potencialnih prevzemnikov Addiko Bank gre z vidika uspešnosti ponudbe bistveno bolj na roke NLB. Prek spletnih strani Ljubljanske borze je NLB vest o znižanju prevzemnega praga objavila v nedeljo pozno zvečer, kar dobesedno pomeni, da je čez noč postala favoritinja za uspešen prevzem Addiko Bank. To bančno skupino je nameravala NLB prevzeti že pred dvema letoma, vendar so takratno prevzemno ponudbo v višini 22 evrov za delnico sprejeli le delničarji, ki so skupaj obvladovali 36 odstotkov delnic, medtem ko je bil prevzemni prag določen pri vsaj 75 odstotkih pridobljenih delnic.
Prevzemna ponudba RBI je bistveno nižja od ponudbe NLB. V prevzemni nameri je RBI aprila napovedala prevzemno ponudbo za Addiko Bank v višini 23,50 evra za delnico, po objavi prevzemne ponudbe NLB v višini 29 evrov za delnico jo je maja zvišala na 26,50 evra za delnico, nato pa je ni spreminjala. NLB je svojo prevzemno ponudbo v začetku junija zvišala na 33,50 evra, proti koncu junija pa na 37 evrov na delnico. Kljub temu je bila RBI v boljšem položaju, številni pa so ji kljub skoraj 40 odstotkov nižji ponudbi pripisovali bistveno večje možnosti, da v prevzemni vojni za Addiko Bank na koncu zmaga.
Razlog je v tem, da se je RBI s srbskim poslovnežem Davorjem Macuro, ki je v Srbiji lastnik Alta Bank, ene od najmanjših tamkajšnjih bank, dogovorila, da mu bo v zameno za prodajo delnic Addiko Bank v primeru uspešnega zaključka prevzema odprodala vse poslovalnice Addiko Bank v Srbiji, Črni gori in BiH, torej 99 od skupaj 154 poslovalnic. Po drugi strani namerava RBI ohraniti 20 bank v Sloveniji in 35 na Hrvaškem.
Prek podjetja Alta Group ima Macura neposredno v lasti 9,63 odstotka delnic Addiko Bank, s katerimi je eden od njenih največjih posameznih lastnikov. Za štiri pakete delnic, ki med vsemi izdanimi delnicami predstavljajo skoraj 20-odstotni lastniški delež, pa ima sklenjene opcijske pogodbe za nakup. Te so se konec junija iztekle, a so bile podaljšane za eno leto. Tako delnice, ki jih neposredno obvladuje, kot delnice, za nakup katerih je sklenil opcijske pogodbe, se pravi skupaj približno 30 odstotkov delnic Addiko Bank, namera Macura kajpak prodati RBI. Pri svoji odločitvi je očitno neomajen, na kar nakazuje, da stališča ni spreminjal niti ob zadnjem zvišanju prevzemne ponudbe NLB.
Iz RBI so pred dobrim mesecem sporočili, da so se za sprejem njihove prevzemne ponudbe odločili delničarji, vključno z Macuro, ki skupaj obvladujejo 50,42 odstotka delnic Addiko Bank. Takrat je vrednost prevzemne ponudbe NLB znašala še 33,50 evra za delnico. Kljub zvišanju ponudbe NLB na 37 evrov je še vedno malenkost več kot 50 odstotkov delničarjev vztrajalo pri sprejemu približno 40 odstotkov nižje prevzemne ponudbe RBI. Da bi ta uspela, omenjeni delež še zdaleč ne bi zadostoval, saj si je RBI prevzemni prag postavila pri vsaj 75 odstotkih pridobljenih delnic Addiko Bank.
Kot so pred dnevi sporočili iz RBI, so se odločili za znižanje prevzemnega praga na 55 odstotkov pridobljenih delnic. V nedeljo je tudi NLB prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da namerava znižati prevzemi prag na 50 odstotkov ter podaljšati obdobje za sprejem ponudbe skladno z zakonodajnimi postopki, da bi delničarjem zagotovila dovolj časa za preučitev spremembe.
Možnost vstopa na Hrvaško
»Nobenega dvoma ni, da naše poteze znova jasno potrjujejo naše ambicije: zagotoviti pošteno, pregledno in enakomerno obravnavo vseh delničarjev družbe Addiko. Znižanje prevzemnega praga je namreč še močnejše zagotovilo, da bo naša ponudba, ki ostaja cenovno najvišja, lahko uspešno zaključena,« je od znižanju prevzemnega praga povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Addiko Bank je za NLB izredno privlačna prevzemna tarča, saj bi z njenim nakupom po vsej verjetnosti lahko naposled vstopila na hrvaški trg, na katerem je imela zaradi razvpitega spora s hrvaškimi varčevalci zaprta vrata. O dovoljenju za prevzem Addiko Bank naj bi namreč kot regulator trga odločala Evropska centralna banka (ECB) in ne Hrvaška narodna banka v vlogi centralne banke. Po pojasnilih NLB so že pridobili soglasja za prevzem Addiko Bank v Srbiji, Avstriji in Severni Makedoniji.
Ker je NLB v postopku zvišala prevzemno ponudbo, so delničarji Addiko Bank, ki so že sprejeli ponudbo RBI, upravičeni, da najpozneje do štiri trgovalne dni pred iztekom obdobja za sprejem ponudb prekličejo svoje izjave o sprejemu ponudbe. To obdobje se trenutno izteče 16. julija popoldne. Če bo avstrijska komisija za prevzeme odobrila podaljšanje obdobja za sprejem ponudbe, ki ga je predlagala NLB, se bo rok za preklic izjav o sprejemu spremenil.