V dobro obveščenih krogih se že precej časa govori o velikem selitvenem načrtu, ki naj bi odmeval po severovzhodni Sloveniji. Po pripojitvi Abanke naj bi Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) preselila svoj sedež in vodstvo v Ljubljano, zaradi česar bo nujna tudi sprememba njenega imena. V upravi NKBM so takšna namigovanja v preteklosti zanikali, danes pravijo, da »odločitve o tem ni«.
Dnevnik je pridobil prve konkretne informacije o pripravah na selitev v prestolnico oziroma o tem, da se utegne Maribor – morda že jeseni 2020 – posloviti od sedeža svoje največje finančne skupine, ki danes zaposluje več kot tisoč ljudi.
Odgovori v razpisu kadrovske agencije
Septembra je svetovalno podjetje, ki se ukvarja z iskanjem in selekcijo kadrov, objavilo na prvi pogled nevpadljiv razpis. »Naš naročnik je banka, ki na slovenskem trgu dela deluje že vrsto let. V svoje vrste vabi novega sodelavca na delovnem mestu pooblaščenec za regulatorno skladnost,« piše v njem. Imena banke oglas ni razkrival. Ni pa bilo težko razbrati, da gre za NKBM.
Vsebina oglasa odpira vprašanje, ali se nemara vodstvo NKBM pripravlja na postopno selitev iz Maribora v Ljubljano. V njem namreč piše, da bo pooblaščenec svoje delo v prvem letu zaposlitve delno opravljal v Ljubljani, delno na Štajerskem, največkrat trikrat na teden. »Po prvem letu se delovno mesto v celoti prestavi v Ljubljano,« so zapisali iskalci kadrov.
Iz zanesljivega vira smo naknadno še izvedeli, da je moral kandidat, ki je bil na razgovoru za to delovno mesto, odgovoriti tudi na vprašanje, ali se je pripravljen preseliti v Ljubljano.
Pooblaščenec za regulatorno skladnost je tesno navezan na delo najožjega bančnega vodstva. To razkriva tudi opis delovnega mesta, ki med drugim pravi, da bo moral pooblaščenec redno poročati upravi banke in ji svetovati glede zagotavljanja skladnosti poslovanja. Tak pooblaščenec ima zato svojo pisarno praviloma tam, kjer je uprava banke. V prvih nekaj mesecih bo moral očitno občasno delati tudi v Ljubljani, bržkone zaradi procesa združevanja z Abanko, ki so jo ameriški lastniki NKBM kupili junija letos od SDH. Po izvedbi teh procesov bo pooblaščenec imel stalno pisarno najverjetneje tam, kjer bo sedelo vodstvo (združene) banke.
Banka brez jasnega in neposrednega odgovora
Minuli torek smo NKBM postavili več sklopov vprašanj. Med drugim smo jo vprašali, ali se vodstvo banke čez leto dni seli v Ljubljano. In če je predvidena selitev – konkretno katere službe, poleg uprave, naj bi imele sedež v Ljubljani.
Odgovore smo prejeli v petek. Med njimi ni nobenega, ki bi potrdil ali zanikal selitev vodstva banke v Ljubljano. »Informacija o lokaciji opravljanja dela pooblaščenca za regulatorno skladnost ni povezana s kakršno koli selitvijo sedeža NKBM, temveč s strateško krepitvijo prisotnosti banke v osrednjeslovenski regiji. NKBM si namreč vse od prihoda sedanjega lastnika prizadeva povečati tržni delež na območjih, kjer je ta nižji, torej tudi v osrednji Sloveniji, zato se krepijo nekatere službe v Ljubljani in se bodo tudi v prihodnje,« so zapisali. Banka pri tem še zagotavlja, da bo »z razvejeno mrežo poslovalnic in bančnimi okenci na poštah še naprej močno prisotna v vzhodni in zahodni regiji ter vse bolj tudi v osrednji«.
In kako NKBM utemeljuje dejstvo, da bo pooblaščenec imel čez leto dni delovno mesto v Ljubljani? V banki odgovarjajo, da bo ta uslužbenec sprva pogosteje v Mariboru, kjer je locirana služba skladnosti poslovanja – vodi jo Simon Tantegel, in sicer zato, da se postopoma uvede v nove naloge. »Pozneje pa bo lahko delal v Ljubljani,« so dodali. Naj na tem mestu spomnimo, da razpis kandidatom ni ponudil možnosti, da bi »lahko« delali v Ljubljani. »Po prvem letu se delovno mesto v celoti prestavi v Ljubljano,« je pisalo v oglasu.
V dveh letih 266 zaposlenih manj
V petek, na dan, ko smo prejeli odgovore, je o načrtih NKBM poročal tudi Večer. Novinar je vodstvo banke med drugim vprašal, ali so že sprejete kakšne odločitve o selitvi večjega dela ključnih upravljalskih funkcij v Ljubljano. Odgovor je bil: »Ne.«
Večerov zapis se je dotaknil tudi zmanjševanja števila zaposlenih. Že aprila lani smo v Dnevniku pisali o načrtovanih korenitih rezih v kadrovsko strukturo NKBM. Vodstvo banke tedaj ni izrecno zanikalo naše navedbe, da nameravajo število zaposlenih do konca leta 2020 zmanjšati za približno 600 ljudi. Napovedali so, da bo banka »tudi v prihodnje nadaljevala uravnavanje števila zaposlenih v skladu s poslovno in kadrovsko strategijo banke«.
Konec leta 2018 je imela banka 1303 zaposlene, kar je 116 zaposlenih manj kot konec leta 2017. Letos bodo število zaposlenih zmanjšali za okoli 150. »Nova KBM posameznikom, s katerimi bomo prekinili delovno razmerje, omogoča tudi tako imenovani outplacement program. Gre za program izobraževanj in pomoči pri iskanju nove zaposlitve. NKBM zaposlenim ob tem omogoča ustrezno ponudbo, ki je višja od zakonsko predvidene,« je odgovor banke citiral Večer.
Banka bo konec meseca regulatorjem uradno poslala svojo namero o združitvi z Abanko. V mariborski bančni upravi vztrajajo, da do pridobitve potrebnih soglasij ne izvajajo »kadrovskih aktivnosti«, ki bile povezane s prevzemom Abanke. Zato tudi ni mogoče napovedati, kako globoke kadrovske reze bo izvajala združena banka NKBM + Abanka. Slednja ima danes približno tisoč zaposlenih, NKBM bo konec leta štela približno 1150 ljudi.
