Zniževanje davka na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila nima bistvenega vpliva na skupno gibanje cen živil, saj je to bolj odvisno od drugih dejavnikov, je za STA ocenil hrvaški ekonomist Damir Novotny. Podobno opaža tudi avstrijska ekonomistka Doris Prammer, ki je za STA izpostavila, da je nabor osnovnih živil za večji splošni vpliv premajhen.

Za znižanje DDV na osnovna živila se je že odločilo več držav, med drugim Hrvaška in Avstrija. Podoben ukrep je v načrtu v Sloveniji - predvideva ga zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Svoj predlog znižanja DDV so pred dnevi predstavili tudi sindikati.

Hrvaška je DDV na osnovna živila zniževala postopoma. Leta 2019 je vlada DDV na sveže meso, ribe, sadje, zelenjavo in jajca znižala s 25 na 13 odstotkov, aprila 2022 pa za te in nekatere druge prehrambne izdelke na pet odstotkov. Namen ukrepov je bil razbremeniti gospodinjstva in omiliti posledice naraščajočih cen. Avstrija je ukrep znižanja DDV na osnovna živila uveljavila z letošnjim julijem, veljal pa naj bi trajno. Davčno stopnjo je znižala z 10 na 4,9 odstotka. Med živili, za katere velja, so mleko, jogurt, maslo, sveža in zamrznjena zelenjava, določene vrste sadja, riž, pšenična moka in zdrob, testenine, kruh, jedilna sol ter sveža kokošja jajca.

Hrvaška izkušnja: Le tretjina podjetnikov je cene resnično znižala

Analiza hrvaške davčne uprave iz leta 2023 je pokazala, da znižanje DDV na nekatera živila in druge izdelke aprila 2022 ni prineslo pričakovanega znižanja maloprodajnih cen. Od 2183 obravnavanih podjetnikov jih je le približno tretjina cene znižala za celotni učinek davčne razbremenitve, približno tretjina jih je cene ohranila nespremenjene, preostali pa so jih oblikovali različno glede na posamezne izdelke. Po ugotovitvah davčne uprave znižanje cen posameznih izdelkov večinoma ni ustrezalo celotnemu znižanju DDV, pri obravnavanih skupinah izdelkov pa so se cene do konca aprila 2022 dodatno zvišale. Davčna uprava je ocenila, da so podjetniki del davčne razbremenitve uporabili za povečanje marž ali pokrivanje stroškov poslovanja.

Da znižanje DDV ne zagotavlja nujno nižjih cen hrane, je dejala tudi avstrijska ekonomistka Doris Prammer iz avstrijske centralne banke. Kot je poudarila, je vpliv na splošne cene za potrošnike zanemarljiv že zaradi omejenega nabora izdelkov.

Hrvaški ekonomist in univerzitetni profesor Damir Novotny, ki se ukvarja predvsem z makroekonomskimi vprašanji in gospodarsko politiko, je za STA poudaril, da znižanje davka samo po sebi ne more odpraviti vzrokov inflacije in ne zagotavlja nižjih cen. Po njegovem mnenju so na rast cen na Hrvaškem pomembno vplivali višji stroški energije in inflacijska pričakovanja, zaradi katerih ponudniki storitev v cene vnaprej vključujejo pričakovane podražitve. Pri cenah hrane je po njegovih besedah odločilno predvsem dogajanje na evropskem trgu. Kot je pojasnil, so se cene nekaterih živil zaradi večje ponudbe v Evropi znižale, kar se je odrazilo tudi na Hrvaškem.

Ta zaradi velikega turističnega povpraševanja uvaža znatne količine hrane, zato so domače cene močno odvisne od razmer na širšem evropskem trgu. Novotny je opozoril tudi na nevarnost prevelike koncentracije trgovskega sektorja. »Če imate samo dve ali tri trgovske skupine, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, lahko ustvarijo cenovni kartel in močno vplivajo na inflacijo s svojimi cenami,« je dejal. Zato je po njegovem mnenju učinkovitejše od zniževanja DDV spodbujanje konkurence in preprečevanje monopolnega položaja posameznih podjetij. Pomembno vlogo ima tudi domača proizvodnja hrane. »Če morate med turistično sezono uvažati zelenjavo, bodo cene seveda visoke,« je opozoril. Kot primer je navedel uvoz zelenjave iz Španije, pri katerem je treba v končno ceno vključiti tudi stroške prevoza in goriva. Poudaril je, da je treba povečati lokalno proizvodnjo hrane in skrajšati dobavne verige, vendar takšnih sprememb ni mogoče doseči čez noč.

V Avstriji učinek na splošno inflacijo zanemarljiv

Da znižanje DDV ne zagotavlja nujno nižjih cen hrane, je za STA dejala tudi avstrijska ekonomistka Doris Prammer iz avstrijske centralne banke. Kot je poudarila, je vpliv na splošne cene za potrošnike zanemarljiv že zaradi omejenega nabora izdelkov. Ob predpostavki, da se znižanje DDV na osnovna živila v celoti in trajno prenese na končne cene, bo ta ukrep v obdobju od julija 2026 do junija 2027 inflacijo po njenih navedbah znižal za 0,15 odstotne točke. Posledično naj bi bila skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v letih 2026 in 2027 nižja za 0,08 odstotne točke na leto.

Trgovina Cekarnakupovanježivilahranatrgovinetrgovcikošarica25.06.2025 - Nakupovanje ob nedeljah in praznikih, odprte trgovine. FOTO: Nik Erik Neubauer

Znižanje DDV ne zagotavlja nujno nižjih cen hrane, je za STA dejala tudi avstrijska ekonomistka Doris Prammer iz avstrijske centralne banke. / Foto: Nik Erik Neubauer

Inflacija pri hrani bo v obdobju od julija 2026 do junija 2027 po njenih navedbah nižja za približno eno odstotno točko, v celotnih letih 2026 in 2027 pa za 0,5 odstotne točke. Po letu 2027 bo vpliv znižanega DDV na inflacijo izginil. Če bi se znižanje DDV v celoti preneslo na potrošnike, bi se cena izdelkov, ki jih ukrep vključuje, po njegovi uveljavitvi znižala za 4,64 odstotka, je pojasnila. V Avstriji ni bila po njenih besedah sprejeta nobena zakonska obveznost, ki bi trgovce zavezovala k prenosu znižanja DDV na potrošnike. »Kljub temu so politiki močno zagovarjali znižanje DDV, pri čemer so poudarjali, da se bodo cene za potrošnike znižale skladno z znižanjem DDV in da bo prenos tega znižanja na cene pod nadzorom,« je povedala. V Avstriji so trgovci ukrep po njenih besedah podprli.

»Znižanje DDV so takoj in skoraj v celoti prenesli na potrošnike, morda tudi zaradi ohranjanja ugleda,« je pojasnila. Spremljanje vpliva na cene je namreč napovedalo več institucij, tudi centralna banka, ki vpliv še vedno spremlja. Tudi Novotny je kot primer drugačnega pristopa izpostavil Avstrijo, kjer po njegovih besedah več pozornosti namenjajo spodbujanju konkurence in povezovanju trgovskih verig z domačimi proizvajalci. Avstrijska vlada naj bi lani trgovce spodbujala k večjemu odkupu hrane od domačih kmetov. Ob tem je opozoril, da ima Avstrija kot velika proizvajalka in izvoznica hrane boljše izhodišče kot Hrvaška in Slovenija, ki sta bolj odvisni od uvoza.

Znižanje DDV kot populističen ukrep, omejevanje cen pa tvegano

Do neposrednega državnega določanja cen zasebnim trgovskim družbam je Novotny zadržan. Tak pristop je označil za socialistični model nadzora cen, ki se ga spominja iz osemdesetih let. Po njegovih besedah lahko cenovne omejitve povzročijo pomanjkanje izdelkov, če bi morali ponudniki blago prodajati pod proizvodnimi stroški. Kot primer je navedel omejevanje cen energentov v Nemčiji in opozoril na tveganja, ki jih takšni ukrepi prinašajo za ponudbo.

Ob tem je poudaril, da tudi morebitno znižanje DDV na hrano v drugih državah, denimo Srbiji, samo po sebi ne bi odpravilo inflacije. Če je povpraševanje po določenem izdelku veliko, so potrošniki zanj pripravljeni plačati tudi višjo ceno, ne glede na davčno stopnjo. Novotny je opozoril, da je treba razlikovati med zniževanjem DDV na živila in drugimi oblikami davčnih razbremenitev. Kot primer slednjih je navedel načrtovano nemško znižanje davka na električno energijo, s katerim naj bi država zmanjšala stroške gospodinjstev in podjetij.

Takšen ukrep bi lahko po njegovi oceni vsaj nekoliko vplival na splošno gibanje cen. »Ukrepi, zlasti tisti, povezani z DDV, so predvsem populistični in politični,« je še ocenil in poudaril, da bi namesto poseganja v davčne stopnje države morale ustvarjati pogoje za večjo ponudbo, močnejšo konkurenco in nižje proizvodne stroške.

Priporočamo