Konec osemdesetih let, ko se je kitajsko gospodarstvo šele odpiralo svetu, se je odločni srednješolec opustil šolanje in se odpravil v Peking s 600 pari čevljev. Ding Shizhong jih je dal izdelati v tovarni svojega sorodnika in jih nameraval prodati. Z zaslužkom je odprl delavnico, v kateri je začel proizvajati obutev za druga podjetja, piše hrvaški Index.
Posel se je razvil v športnega velikana Anta Sports, podjetje, ki je zgradilo impresiven portfelj mednarodnih blagovnih znamk in želi konkurirati velikanoma Nike in Adidas. To je cilj, ki si ga je Ding jasno zastavil že leta 2005: »Ne želimo biti kitajski Nike, ampak svetovna Anta.«
Močna prisotnost doma in prvi koraki v ZDA
Čeprav ime Anta na zahodu še ni splošno znano, ima na Kitajskem več kot 10.000 trgovin in sponzorira vrhunske športnike. Februarja je podjetje odprlo svojo prvo trgovino v ZDA, in sicer v prestižnem Beverly Hillsu v Los Angelesu.
Njegova globalna širitev v času, ko Donald Trump s carinami poskuša vrniti proizvodnjo v ZDA, kaže, kako konkurenčne so postale kitajske dobavne verige.
Vzpon iz »svetovne prestolnice čevljev«
Anta, kar pomeni »varni koraki«, je bila ustanovljena leta 1991 v mestu Jinjiang v jugovzhodni provinci Fujian. Območje se je hitro preoblikovalo iz kmetijskega v industrijsko središče – »svetovno prestolnico čevljev«.
V regijo so začela vlagati tudi velika podjetja, kot sta Nike in Adidas, kar je spodbudilo razvoj specializiranih proizvodnih grozdov. Do leta 2005 je samo provinca Fujian proizvedla skoraj petino svetovne obutve.
Od podizvajalca do globalnega igralca
Anta je sprva proizvajala poceni obutev za globalne blagovne znamke, hkrati pa gradila lastno prepoznavnost na domačem trgu. Podjetje je postopoma spoznalo, da je večja vrednost v lastni blagovni znamki kot v vlogi podizvajalca.
Leta 2007 je Anta kotirala na borzi v Hongkongu in zbrala rekordnih 450 milijonov dolarjev.
Podobno pot so ubrala tudi druga kitajska podjetja, kot so Xiaomi, DJI in BYD.
Osvajanje zahoda z nakupi blagovnih znamk
Anta danes cilja na zahodne trge. Na Kitajskem upravlja več kot 12.000 trgovin, v tujini pa več kot 460, z načrtom širitve predvsem v jugovzhodni Aziji.
Za premagovanje predsodkov o kakovosti kitajskih izdelkov je podjetje ubralo strategijo prevzemov:
- pridobilo je pravice za znamko Fila na Kitajskem,
- leta 2019 je kupilo Amer Sports (lastnik znamk Arc'teryx in Salomon),
- v lasti ima Wilson Sporting Goods,
- letos pridobilo 29-odstotni delež v Pumi.
Izzivi globalne prepoznavnosti
Kljub uspehu se Anta sooča z izzivi, saj prevladuje percepcija kitajskih izdelkov kot cenejših ali manj kakovostnih. Hkrati obstajajo politične napetosti med Kitajsko in zahodom, Kitajska pa potrebuje močnejše globalne ambasadorje.
Čeprav sodeluje z zvezdniki, kot sta Klay Thompson in Kyrie Irving, Anta še nima partnerstva, primerljivega z zgodovinskim sodelovanjem med Nike in Michaelom Jordanom.
Priložnost v težavah konkurence
Vzpon Ante prihaja v času, ko se konkurenti soočajo s težavami. Nike in Adidas se spopadata s padcem povpraševanja in posledicami carin. Medtem Kitajska pospešeno uvaja robotizacijo v proizvodnjo, kar dodatno povečuje učinkovitost in konkurenčnost.
Odprtje trgovine v Beverly Hillsu kaže ambicije Ante na ameriškem trgu, vendar podjetje priznava, da je pred njim še dolga pot.
»Zavedamo se konkurence, vendar globalni trg športne opreme ni igra, v kateri lahko zmaga le eden. Prepričani smo, da bodo športni navdušenci prepoznali inovativnost in vrednost znamke Anta,« so sporočili iz podjetja.
