Za generacijo Z karierni uspeh ni več nujno povezan z napredovanjem. Namesto vodstvenih položajev številni mladi dajejo prednost boljšemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem ter se izogibajo večji odgovornosti in daljšemu delovniku.

Ta trend postaja vse večji izziv za podjetja, ki se že zdaj soočajo s težavami pri vzgoji nove generacije vodij. 

»Po svetovnih raziskavah si le približno šest odstotkov pripadnikov generacije Z želi prevzeti višje vodstvene položaje in postati šef. Za organizacije in njihovo delovanje je to zelo velik problem,« je za Euronews povedal Tomasz Szklarski, izvršni direktor podjetja Enpulse in strokovnjak za zavzetost zaposlenih. 

Po njegovih besedah je glavni razlog za nepripravljenost mladih za prevzem vodstvenih funkcij predvsem vse večja odgovornost, ki jo takšni položaji prinašajo.

Glavni razlog za nepripravljenost mladih za prevzem vodstvenih funkcij je predvsem vse večja odgovornost, ki jo takšni položaji prinašajo.

Vodje imajo pod seboj vse več zaposlenih

V zadnjih letih se je število zaposlenih, ki poročajo enemu vodji, občutno povečalo. Povprečna velikost ekip se je po navedbah strokovnjakov povečala s približno šestih na dvanajst članov.

To pomeni precej večji pritisk na vodje. Ti morajo po eni strani dosegati poslovne cilje in odgovarjati upravam ter vodstvu podjetja, po drugi strani pa skrbeti za razvoj, motivacijo in dobro počutje vse številnejših ekip.

»Generacija Z je dobro premislila, kaj zanjo pomeni ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter kakšne žrtve zahteva vodenje ljudi. Mladi jasno vidijo breme, ki ga prinaša položaj vodje. Ta odgovarja tako svojim nadrejenim kot tudi za vse večje ekipe, ki potrebujejo stalno podporo,« pojasnjuje Szklarski.

Poseben izziv za Evropo

Upad zanimanja za vodstvene položaje ni težava le posameznih podjetij, ampak svetovni trend, ki bi lahko Evropo prizadel še posebej močno. Celina se namreč že sooča s staranjem prebivalstva in zmanjševanjem delovno aktivnega prebivalstva.

»Zaposlenih bo vse manj, še posebej v Evropi. Če ne bomo usposobili nove generacije vodij in ljudi pripravili na prevzem odgovornosti za ekipe, se bomo vse težje spopadali z ohranjanjem učinkovitosti organizacij,« še opozarja strokovnjak.

Umetna inteligenca vodij (še) ne more nadomestiti

Čeprav umetna inteligenca prevzema vse več poslovnih procesov in avtomatizira številne naloge, Szklarski meni, da ne bo rešila pomanjkanja vodij. Po njegovem mnenju ostaja odprto vprašanje, ali bi bili zaposleni pripravljeni sprejemati navodila algoritmov in ali bi umetna inteligenca sploh lahko učinkovito opravljala vlogo vodje. Vodenje ekip namreč še vedno zahteva sposobnosti, ki jih je težko nadomestiti z algoritmi, med njimi empatijo, gradnjo medosebnih odnosov, motiviranje zaposlenih ter sprejemanje odločitev, ki upoštevajo človeški vidik organizacije. 

Priporočamo