Električna lahka dostavna vozila so zaradi teže baterije težja od primerljivih vozil z motorjem na notranje zgorevanje. Zato običajno presegajo omejitve za njihovo uporabo z vozniškim izpitom kategorije B. S to kategorijo je namreč možno voziti vozila z maso največ 3500 kilogramov, medtem ko primerljiva vozila na električni pogon tehtajo nekaj sto kilogramov več.
Na ravni EU je bila oktobra sprejeta direktiva o vozniških dovoljenjih, na podlagi katere bo možno lahka dostavna vozila na električni pogon, ki presegajo maso 3500 kilogramov, do največ 4250 kilogramov voziti z izpitom kategorije B. Toda takšno zakonodajo so v Nemčiji sprejeli že pred skoraj desetletjem. Namesto vozila z maso do 3500 kilogramov je v Nemčiji z izpitom kategorije B možno voziti vozilo do 4250 kilogramov, če je delno ali v celoti gnano z alternativnim pogonom – električno energijo, vodikom in drugimi alternativnimi gorivi. Pogoj za to je, da je masa vozila, ki presega 3500 kilogramov, posledica dodatne teže alternativnega pogonskega sklopa in da ima voznik izpit kategorije B vsaj dve leti. Poleg tega ta določba velja le za vožnjo znotraj Nemčije.
Slovenija bi lahko že spremenila zakonodajo
Predlog sprememb, da je z izpitom kategorije B možno voziti težja vozila na alternativni pogon, je bil leta 2019 vključen v akcijski program za alternativna goriva. Toda pri tem je ostalo. Ukrep, ki za državo ne predstavlja nikakršnih odhodkov, je bil nato decembra lani kot sprememba največje dovoljene teže vozila, ki ga je možno upravljati z vozniškim dovoljenjem kategorije B za električna vozila, uvrščen v prenovljeni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo je v nedavno sprejeti direktivi o vozniških dovoljenjih določeno, da države članice do 26. novembra 2027 sprejmejo nacionalno zakonodajo o omenjenih prilagoditvah vožnje z izpitom kategorije B.
Član upravnega odbora zavoda CER Partnerstvo za trajno gospodarstvo in član sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije Slavko Ažman, ki je sicer v podjetju Porsche Slovenije vodja poslovnega upravljanja, je prepričan, da bi lahko slovenska država že pred leti spremenila nacionalno zakonodajo, zdaj, ko je pripravljena direktiva EU s tega področja, pa ne vidi nobenih razlogov, da se zakonodaja ne bi nemudoma spremenila. »V Nemčiji so že pred leti povečali maso vozil na alternativni pogon, ki jih je možno voziti z vozniškim izpitom kategorije B. Ker so kategorije vozniških izpitov določene na evropski ravni, se lahko dostavna vozila od 3500 do 4250 kilogramov z izpitom za kategorijo B vozijo le po Nemčiji. Zaradi manjšega dosega ti avtomobili niso namenjeni mednarodnim prevozom, lahko pa se uporabljajo za dostop v mestna središča in lokalne prevoze. Na podoben način bi lahko zakonodajo že zdaj spremenili tudi v Sloveniji,« je povedal Ažman.
Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je prenovljena direktiva o vozniških dovoljenjih glede vožnje na alternativna goriva določila zelo ozek okvir. V njej je bilo določeno, da lahko države članice po posvetovanju z evropsko komisijo na svojem ozemlju dovolijo vožnjo težjih vozil na alternativna goriva, če je bilo vozniku izdano dovoljenje vsaj dve leti pred tem. To je možno udejanjiti, če masa vozila presega 3500 kilogramov izključno zaradi povečane mase alternativnega pogonskega sistema v primerjavi s pogonskim sistemom običajnega vozila enakih dimenzij, opremljenega z običajnim motorjem z notranjim zgorevanjem s prisilnim ali kompresijskim vžigom, in pod pogojem, da se prostor za tovor v istem vozilu ne poveča. »Zaradi ozkega okvira in nepriznavanja takšne ekvivalence v drugih državah članicah EU ter dejstva, da v letu 2018 v državi takšnih vozil skoraj ni bilo, se Slovenija za prenos določbe direktive v pravni red Republike Slovenije ni odločila,« so povedali na ministrstvu za infrastrukturo.
Registrirana le štiri vozila
Po Ažmanovih pojasnilih povpraševanje po dostavnih vozilih na električni pogon obstaja: v kategoriji do 3500 kilogramov je bilo na začetku letošnjega leta v Sloveniji registriranih 110 manjših električnih dostavnikov. Na začetku leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 55.430 gospodarskih vozil z največjo dovoljeno maso od 3000 do 3500 kilogramov, ki jih je še možno voziti z izpitom kategorije B. »Toda tipično vozilo v tej kategoriji bi v baterijski električni različici večinoma preseglo mejo 3500 kilogramov, zato za njihov nakup ni zanimanja, kar kaže, da so bila na začetku letošnjega januarja v Sloveniji registrirana le štiri takšna vozila,« je poudaril Ažman.
Po pojasnilih Pošte Slovenije bi sprememba zakonodaje omogočila izenačenje glede koristne nosilnosti električnih lahkih dostavnih vozil in najbolj razširjenih lahkih dostavnih vozil na dizelski pogon. »To je vsekakor smiselno, saj je pri električnih vozilih zaradi teže baterijskega sklopa koristna nosilnost vozila zdaj nižja kot pri primerljivem dizelskem vozilu. Teža samega praznega električnega vozila je zaradi teže baterijskega sklopa lahko tudi več kot 200 kilogramov višja kot pri primerljivem vozilu na dizelski pogon, kar zmanjšuje koristno nosilnost električnega vozila,« so povedali na Pošti, ki ima 21,7 odstotka elektrificiranega voznega parka, v katerem velik delež predstavljajo lahka dostavna vozila, v prihodnjem letu pa načrtujejo delež čistih vozil povečati na 32 odstotkov. »Pri prevozih, ki jih opravljamo, je zaradi specifičnosti tovora (lažje pošiljke) bolj kot nosilnost lahkih dostavnih vozil ključna prostornina tovornega prostora, ki je na voljo. Samo povečanje nosilnosti pri lahkih dostavnih vozilih zato ne bo bistveno vplivalo na povečanje planov elektrifikacije v segmentu lahkih dostavnih vozil, bo pa omogočilo njihovo uporabo tudi pri prevozih, kjer doslej zaradi premajhne nosilnosti niso bila predvidena,« so dejali na Pošti.
