Povprečnemu Slovencu tako ne preostane drugega, kot da vsakih štirinajst dni nemo spremlja dražitve pogonskih goriv in tudi jutrišnji dan v tem pogledu ne bo nič drugačen. Po izračunih Djanija Brečeviča, direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET), bo torek znova poskrbel za rekordne cene bencina. "Ocenjujem, da se bo neosvinčeni motorni bencin podražil za približno 3 cente," meni Brečevič, ki na drugi strani ne pričakuje bistvenih dražitev dizelskega goriva in kurilnega olja. Ob polnoči bo tako 95-oktanski neosvinčeni bencin, ki je v Sloveniji najbolj priljubljen, zagotovo presegel magično mejo 1,5 evra za liter, kdaj se bo trend rasti cen končal, pa je močno odvisno tako od mednarodnih trgov kot tudi države.
Slednja pričakuje, da se bo povprečna cena sodčka nafte brent letos gibala okoli 115 dolarjev, kar je 3,7 dolarja nad lanskim povprečjem, a hkrati skoraj deset dolarjev manj od trenutnih cen na surovinskih trgih. Vprašanje, ki se poraja, je, kaj bo storila vlada, če bi se rast cen kljub drugačnim projekcijam nadaljevala. Si lahko v tem primeru obetamo znižanje trošarin, ki ostajajo že nekaj časa nespremenjene? Vladnih načrtov za ta primer na ministrstvu za finance niso razkrili, dejali so le, da v oblikovanju trošarinske politike upoštevajo primerno ravnotežje med cilji ekonomske politike, gospodarsko situacijo, proračunskim vidikom ter omejitvami, določenimi v zakonodaji EU. Vsaj pri višini trošarine ima vlada še nekaj manevrskega prostora, saj je trošarina za 95-oktanski neosvinčeni bencin v Sloveniji za 38 odstotkov višja od minimalno določene v EU, medtem ko je trošarina pri plinskem olju (dizel) višja za desetino.
Čeprav ima vlada pomembno vlogo pri določanju cen pogonskih goriv, saj predstavljajo trošarine okoli tretjino cene, je za bodoče gibanje cen goriv v Sloveniji trenutno morda celo bolj pomembno dogajanje na mednarodnem političnem parketu. Zaostritev položaja v Iranu je namreč pripeljala tako daleč, da so začele nekatere zahodne ekonomije, ob pobudi ZDA, razmišljati o sprostitvi strateških zalog nafte, ki bi jih ponudile na trg. "To pomeni direkten pritisk v smeri znižanja cen surove nafte," pojasnjuje Brečevič, ki dodaja, da bo višina znižanja cen neposredno odvisna od obsega zalog, ki jih bodo države sprostile.
Čeprav je do začetka evropskega embarga na iransko nafto še tri mesece, se izvoz črnega zlata iz te države že upočasnjuje. V celotnem marcu se je dnevni izvoz iranske nafte znižal za 300.000 sodčkov na dan, na 1,9 milijona sodčkov, kar pomeni skoraj 14-odstotni padec. Nekateri analitiki zato opozarjajo, da bi imela morebitna sprostitev zalog nafte zgolj kratkoročne učinke na ceno, saj se virov iz Irana v daljšem obdobju na ta način ne da zamenjati. Če se bo delež iranske nafte na trgu nižal hitreje, kot bi potekalo iskanje alternativnih virov, se obetajo nova cenovna neskladja. Po črnem scenariju, ko bi Iran prizadela vojna ali še ostrejša ekonomska osamitev, se lahko sodček surove nafte brent podraži celo na 200 dolarjev ali več, opozarja Brečevič, vendar hkrati priznava, da je tak scenarij zelo malo verjeten. Sam meni, da cene surove nafte letos ne bodo bistveno presegle 135 dolarjev za sodček. Svetovna gospodarska rast beleži namreč šibek vzpon in visoke cene surove nafte bi bile škodljive za nadaljnjo gospodarsko okrevanje, kar pomeni, da se cene surove nafte ne bodo nenehno zviševale, zaključuje Brečevič.
jan.bratanic@dnevnik.si
