Tožba organizacije DUH je temeljila na prelomni sodbi nemškega ustavnega sodišča iz leta 2021, v kateri je bilo ugotovljeno, da ima država dolžnost zaščititi prihodnje generacije pred posledicami podnebnih sprememb. S to tožbo so skušali to načelo prenesti tudi na podjetja.
V tožbi je organizacija zahtevala, da se avtomobili na fosilna goriva do leta 2030 postopno umaknejo s trga – pet let prej, kot je bilo predvideno v načrtu EU, ki je bil lani po intenzivnem lobiranju avtomobilskih proizvajalcev omiljen.
Vendar je nemško vrhovno sodišče za civilne in kazenske zadeve s sedežem v mestu Karlsruhe v svoji sodbi zavrnilo argumente nevladne organizacije. Ugotovilo je, da poslovne dejavnosti toženih strani niso vplivale na osebne pravice državljanov.
»Posamezniki ne morejo zahtevati, da avtomobilski proizvajalci pred roki, ki jih je določila Evropska unija, ne bi dajali na trg osebnih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem,« je navedlo sodišče.
S tem je potrdilo sodbi sodišč nižje stopnje v Münchnu in Stuttgartu.
Po obravnavi pred tremi tedni so iz Mercedesa sporočili, da je določanje zakonskih zahtev za podnebne cilje v pristojnosti zakonodajne oblasti, ne pa sodišč. Tudi predstavnik družbe BMW je poudaril, da mora razprava o tem, kako doseči podnebne cilje, potekati v parlamentu, ne pa v sodni dvorani.
Nacionalna direktorica organizacije DUH Barbara Metz je napovedala, da bodo preučili sodbo zveznega sodišča, nato pa se odločili o morebitni vložitvi pritožbe na zveznem ustavnem sodišču.