Potem ko je stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec nekdanjim zaposlenim že izplačal prednostne terjatve, zdaj upa, da bi jim lahko februarja na račune nakazal dodatnih 2,7 milijona evrov zakonitih zamudnih obresti. Takšen scenarij je v slovenskih stečajnih postopkih redek, saj stečajni upravitelji nekdanjim zaposlenim največkrat ne zmorejo poplačati niti vseh prednostnih terjatev. Za dokaz ni treba daleč od Primorja. Zaposleni v koprskem Stavbeniku, hčerinski družbi Primorja, namreč po dobrih štirih letih iz stečajne mase še niso dobili niti evra poplačila.
Dobra prodaja nepremičnin
Hramec je lani za 18 milijonov evrov unovčil delež v Cestnem podjetju Gorica. Glavnino so sicer pobrali ločitveni upniki, sedem milijonov kupnine pa je vendarle prišlo tudi v splošno stečajno maso. V pozitivno smer so se začele obračati tudi razmere na nepremičninskem trgu. »Ugotavljamo, da se precej uspešno prodajajo stanovanja in apartmaji, zelo pozitivni premiki so tudi pri poslovnih nepremičninah,« pojasnjuje Hramec. Uspelo mu je prodati tudi zadnje parcele v poslovni coni Risnik pri Divači. Tik pred dražbo ali v pripravi ima pakete zemljišč, poslovnih prostorov in drugih nepremičnin v izhodiščni vrednosti 8,7 milijona evrov. Ena večjih nepremičnin, ki še ostaja naprodaj, je obrat armiranobetonskih konstrukcij (ABK) v Ajdovščini, ocenjen na slabih 7,5 milijona evrov. Trenutno ga oddaja v najem, vsaj še enkrat ga bo skušal prodati v celoti, ob neugodnem izidu pa razmišlja o parcelaciji in prodaji po delih.
Kljub dobri prodaji Hramec še ne razmišlja o zaključku stečaja. »Še vedno imamo precej premoženja, ki ga je treba prodati,« pojasnjuje. Stečaj Primorja je doslej stal 11 milijonov evrov. Malo ali veliko? »Zavedati se moramo, da so ob veliki stečajni masi s številnimi nepremičninami tudi veliki stroški s plačevanjem zemljiškega nadomestila, stroški elektrike, stroški upravnikov… Imeli smo tudi veliko stroškov z dokončevanjem poslov. Čisti stečajni stroški so v primerjavi s tem nizki,« zagotavlja.
Izigrani delavci
Upnike in nekdanje zaposlene Primorja rešuje premoženje nekdanjega gradbinca. Veliko slabše pa se godi hčerinskim družbam Primorja, ki so imele večino strojev in opreme ter prostorov zgolj v najemu od Primorja. Kratko pri tem so potegnili zaposleni. »Ko so jih premeščali v hčerinske družbe, so jim celo v pogodbo zapisali, da bodo v primeru stečaja teh družb prišli nazaj v Primorje. Nato pa se je zgodilo, da so Primorje poslali v stečaj dan prej ali pa isti dan par ur prej kot hčerinske družbe in delavci so izgubili vse te pravice,« izigravanje pojasnjuje njihov takratni sindikalni predstavnik Damjan Volf. Nekdanji delavci Primorja Inštalacije niso in tudi nikoli ne bodo v celoti poplačani, zaposleni v Primorju Avtoservis so doslej skupaj dobili poplačanih le 15 odstotkov ali vsega 25.000 evrov prednostnih terjatev, okrog 100 zaposlenih v nekdanjem koprskem Stavbeniku pa po 50 mesecih stečajnega postopka ni dobilo še niti evra.
Stečajnemu upravitelju Stavbenika je sicer po štirih letih uspelo prodati poslovno-stanovanjski objekt Oktobrska v Izoli, edino vrednejše in ne v celoti obremenjeno premoženje, s katerim bi lahko poplačal delavce. Zanj mu je uspelo iztržiti 3,2 milijona evrov, celo več, kot je sprva pričakoval. Polovico tega bo pobrala Družba za upravljanje terjatev bank. Predstavnik nekdanjih zaposlenih Volf pa poziva slabo banko, naj zamiži na eno oko in naj ne zahteva takoj še poplačila zakonitih zamudnih obresti. »S tem denarjem bi lahko poplačali delavce,« pravi Volf in opozarja, da gre večinoma za starejše in socialno ogrožene delavce. Stečajni upravitelj Valter Stepan predlog razdelitve še pripravlja. Ali bo lahko poplačal vse terjatve do zaposlenih, bo znano v prihodnjih tednih.
