Novela zakona o minimalni plači je bila nepremišljena in bo plačni sistem zrušila skoraj do temeljev. Zaradi višjih stroškov bo prišlo do odpuščanj in podražitev storitev, ki jih bomo občutili vsi, najkrajšo pa bodo potegnili prav delavci na minimalni plači, so bili glavni sklepi nedavne konference o minimalni plači, ki so jo pripravili v Združenju delodajalcev Slovenije.
Da bodo imele spremembe zakona o minimalni plači z izločitvijo vseh dodatkov in zvišanjem na 700 evrov neto številne negativne posledice, so letos že večkrat opozorili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Podjetjem naj bi se znižal razpoložljivi delež za variabilno nagrajevanje, še bolj se bo povečala uravnilovka, s tem pa nezadovoljstvo zaposlenih, kar bi posledično negativno vplivalo na produktivnost. Pričakovati naj bi bilo selitev delovno intenzivnih dejavnosti ob naslednji gospodarski krizi in manjše zaposlovanje ranljivih skupin delavcev. Podjetja, ki jih ukrep ne bo dotolkel, naj bi namreč produktivnost krepila z večjo avtomatizacijo delovnih procesov, zaradi česar bo prišlo do manjših potreb po zaposlovanju ljudi, ki zdaj delajo na manj zahtevnih delovnih mestih. Bojan Ivanc, glavni analitik na GZS, ocenjuje, da bo zmanjšana dobičkonosnost podjetij (EBITDA) v prihodnjih dveh letih vodila do nižjih investicij. »Podjetja bodo prenašala programe z nižjo dodano vrednostjo v tujino ali jih bodo opuščala. Del družb pa bo poskušal dvigniti produktivnost dela, ki dolgoročno edina omogoča dvig plač, z več investicijami v stroje,« pravi Ivanc.
Bojan Ivanc, glavni analitik na GZS, opozarja, da v nekaterih storitvenih dejavnostih, denimo čiščenju in varovanju, tudi dodatna tehnična oprema ne bo prinesla dviga produktivnosti. Stroške investicije bodo v višjo ceno izdelka težko prenesla tudi proizvodna podjetja z več tujimi konkurenti. »Uspešna podjetja bodo poskušala ohraniti smiselna plačna razmerja med zaposlitvenimi profili. Plače bodo povečala tudi tistim zaposlenim, na katere dvig minimalne plače in izločitev dodatkov ne bosta vplivala. Vseeno pa se bo vrednost celotnega obsega variabilnega nagrajevanja zaradi tega zmanjšala. Pri odpuščanju bodo najbolj ogroženi v povprečju starejši zaposleni in zaposleni na pogodbah za določen čas,« ocenjuje Ivanc.
Podjetja se pripravljajo na spremembe
V nekaterih podjetjih, denimo Telekomu, Luki Koper, Lesnini…, so nam povedali, da sprememba zakona o minimalni plači ne bo vplivala na njihovo poslovanje. Spet v drugih pravijo, da so že potegnili določene poteze. V izlaškem koncernu Eti so se odločili temeljito prenoviti plačni sistem in zvišati plače vsem zaposlenim. Zvišali bodo fiksni del plače in za polovico znižali variabilni del, povprečni dvig plač, ki bo več kot 10-odstoten, pa bodo pokrili s še hitrejšim vlaganjem v avtomatizacijo. Večjih odpuščanj ne načrtujejo.
Spremembo plačne lestvice in zvišanje osnovnih bruto plač za vse zaposlene napovedujejo tudi na Darsu. Odstotek zvišanja bo odvisen od plačilnega razreda, pri čemer se bo delavcem v nižjih plačnih razredih osnovna plača zvišala bolj kot delavcem z višjimi plačami. Odpuščanja delavcev zaradi povišanja minimalne plače niso predvidena, prav tako ne druge organizacijske spremembe.
V BSH Hišni aparati Nazarje so povedali, da so se na spremembe temeljito pripravili in znotraj plačnega sistema našli ustrezno rešitev. Tudi pri njih ne bodo odpuščali. Nasprotno, v letu 2020 nameravajo število zaposlenih še povečati. V zaključni fazi je tudi prenova sistema nagrajevanja na Petrolu. Sistem, ki ga prenavljajo v dogovoru s sindikati, naj bi prinesel ustreznejša razmerja med delovnimi mesti in plačami na prodajnih mestih. »Uravnilovki se bomo tako izognili, stroški dela pa se bodo povečali,« pojasnjujejo v Petrolu.
V Hidrii ugotavljajo, da »v že tako bolj zahtevnih časih, ko se gospodarstva v Evropi ohlajajo, višanje minimalne plače samo še dodatno otežuje poslovanje«. Ker večino izdelkov izvažajo v tujino, ne morejo računati na to, da bi lahko višje stroške dela prenašali na kupce. Zato skupaj s socialnimi partnerji iščejo rešitve, »ki najbolj ustrezajo zaposlenim in obenem ne posegajo dodatno v konkurenčnost«. V primeru nadaljnjega ohlajanja gospodarstva pa se bodo novonastali situaciji ustrezno prilagodili, so povedali v Hidrii.
Pogajanja in iskanje rešitev s socialnimi partnerji potekajo tudi v Mercatorju, kjer kot eno ključnih težav izpostavljajo uravnilovko, ki »nikakor ne more pozitivno vplivati na delovno okolje«. S »prilagoditvami« se ukvarjajo tudi v družbi Goodyear Dunlop Sava Tires.
Ključno je hitrejše povečevanje dodane vrednosti
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjujejo, da bosta dvig minimalne plače in izločitev dodatkov k rasti povprečne bruto plače na zaposlenega v prihodnjem letu prispevala dobro odstotno točko. Ker pa je vpliv dviga v veliki meri odvisen od ravni plač in dodane vrednosti, ki ju dosegajo v posameznem podjetju, bodo nekatera podjetja in dejavnosti bolj, druga pa manj prizadeta, pravijo na Umarju.
Po njihovem mnenju je ob prilagajanju minimalne plače srednjeročno in dolgoročno pomembna celotna plačna politika v državi, zaradi ohranjanja razmerij med plačami in z vidika spodbud za delo pa tudi razmerje med minimalno in povprečno plačo, ki je v Sloveniji med najnižjimi v EU. Zato so ob povišanju minimalne plače po oceni Umarja ključni ukrepi, ki bodo omogočili hitrejše povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega in posledično višje povprečne plače.
Na ministrstvu za delo so optimistični
V nasprotju s številnimi delodajalci na ministrstvu za delo večjih negativnih posledic v gospodarstvu ali na trgu dela ne pričakujejo. Kot opozarjajo, se je neto čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2018 povečal za 16 odstotkov, realna rast BDP pa bo po napovedih tudi prihodnje leto znašala razmeroma visoke tri odstotke. Razmere so ugodne tudi na trgu dela, kjer se je število brezposelnih v letu 2018 znižalo za 11 odstotkov. Zaposlovanje naj bi se prihodnje leto okrepilo še za 1,4 odstotka, ob tem pa se v številnih segmentih delodajalci že nekaj časa soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Po drugi strani, dodajajo na ministrstvu, je bila stopnja tveganja revščine med zaposlenimi lani za pet odstotkov višja kot leta 2008, zato je prav, »da v časih gospodarske rasti naredimo nekaj tudi za tiste z najnižjimi dohodki, predvsem pa preprečimo negativne trende, kot je revščina med zaposlenimi«.
Na ministrstvu za delo še poudarjajo, da je gospodarstvo tudi ob visokem dvigu minimalne plače leta 2010 in izvzemu dela dodatkov leta 2015, ko so bile gospodarske razmere bistveno slabše, »razmeroma uspešno absorbiralo spremembe«. Ob tem dodajajo, da je bila na podlagi amandmajev koalicijskih poslancev uveljavitev sprememb tudi nekoliko zamaknjena, s čimer so podjetja pridobila eno leto dodatnega časa.
Minimalno plačo prejema 43.000 zaposlenih
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je minimalno plačo v Sloveniji julija letos prejelo 42.976 delavcev, kar je približno 5,4 odstotka vseh zaposlenih. Glede na podatke o strukturi plač iz leta 2017 je tedaj plačo, ki je bila nižja od novega zneska minimalne plače v višini 940,58 evra bruto, prejemalo približno 98.000 oseb ali okoli 17 odstotkov vseh zaposlenih. Ker so omenjeni podatki že nekoliko zastareli, obenem pa je v zadnjih letih prišlo tudi do kar občutne rasti plač, na ministrstvu ocenjujejo, da je danes ta številka bistveno nižja.
Po ocenah ministrstva za delo bo učinek dviga bruto minimalne plače v letu 2020 na 940,58 evra v celotnem gospodarstvu povzročil rast mase plač za dobrega pol odstotka. Učinek izločitve dodatkov pa naj bi znašal dober odstotek. Pri celotni masi plač, ki je po podatkih za leto 2017 znašala okoli 11 milijard evrov, naj bi tako skupni finančni učinek dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov znašal približno 197 milijonov evrov.
Na ministrstvu se zavedajo, da bo učinek v panogah z večjim številom zaposlenih na minimalni plači seveda večji, v primeru trgovine, denimo, bi lahko finančni učinek prihodnje leto znašal tudi do slabe tri odstotke plačne mase.
Čeprav na ministrstvu priznavajo, da bosta dvig minimalne plače in izločitev dodatkov vplivala na stroške dela, pa menijo, da bo pritisk višje minimalne plače koristen in bo vodil v hitrejšo prilagoditev delovnih procesov, organizacije dela ter razvoja proizvodov in storitev v smeri večje dodane vrednosti. Takšno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva je po oceni ministrstva nujno za zagotavljanje nadaljnjega razvoja družbe v vseh segmentih.
