Zakon o interventnem ukrepu odloga obveznosti kreditojemalcev, ki je v veljavi od 29. marca, bankam in hranilnicam nalaga, da gospodarskim družbam, zadrugam, društvom, zavodom, ustanovam in fizičnim osebam omogočijo največ enoletni odlog plačila obveznosti. Odlog plačila velja za fizične osebe, ki so državljani Slovenije in imajo stalno prebivališče v Sloveniji, zanj pa ne morejo zaprositi tisti, ki so imeli pred razglasitvijo epidemije (12. marca) neplačane zapadle obveznosti.
Ob strošku aneksa še premija za zavarovalnico
Medtem ko na nekaterih bankah aneksa, ki ga je treba skleniti za odlog plačevanja kredita, ne zaračunavajo, pa je treba ponekod za moratorij plačati tudi po več kot sto evrov. V NLB pravijo, da strankam stroška odobritve moratorija ne bodo naložili, »saj jim želijo stati ob strani tudi v teh najbolj zahtevnih časih«. Stroškov odloga obveznosti pri kreditih do 300.000 evrov ne zaračunavajo niti v Delavski hranilnici.
Po drugi strani morajo kreditojemalci v Sparkasse ob odlogu obveznosti plačati 50 evrov, v Addiko bank pa 75 evrov. Še precej dražji so pri Abanki. Pogodba kreditojemalca, ki smo jo pridobili na Dnevniku, kaže, da mu je banka za odlog plačila obveznosti kredita zaračunala kar 110,94 evra; od tega so stroški aneksa znašali 50 evrov, stroški zavarovalne premije (pri Zavarovalnici Triglav) pa 60,94 evra.
Na Abanki pravijo, da znašajo stroški postopka 1,8 odstotka od stanja glavnice oziroma najmanj 35 in največ 50 evrov. Če je kredit zavarovan prek zavarovalnice, pa se mora, kot pojasnjujejo, z odlogom plačila obveznosti strinjati tudi zavarovalnica. V teh primerih je treba za podaljšanje roka vračila kredita, ki je daljše od treh mesecev, plačati zavarovalno premijo v višini 0,2 odstotka od stanja dolga. Plačilo zavarovalnici velja tudi v Novi KBM in Unicredit Bank, pri čemer pa slednja ne zaračunava stroškov aneksa o moratoriju. Zavarovalno premijo zaračunavajo tudi v SKB banki.
Banka Slovenije za »razumna nadomestila«
Na Banki Slovenije pravijo, da je način implementacije zakona stvar poslovne odločitve posamezne banke. Pri tem pa mora banka »ostati v zakonskem okviru in kreditojemalcem ne sme postavljati nerazumnih zahtev«. Čeprav »ni pravne podlage za prepoved zaračunavanja nadomestil, ki bi jih banke določile za obravnavo zahtevka za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe«, pa banke pozivajo, naj določijo »na dejanskih stroških osnovana razumna nadomestila, saj namen zakona ni omogočiti zvišanje neobrestnih prihodkov na račun izrednih okoliščin«. Enak poziv je bankam poslalo tudi finančno ministrstvo.
Vsebina aneksa je, kot pojasnjujejo na Banki Slovenije, rezultat izražanja svobodne volje obeh pogodbenih strank. »Vendar pa morebitne dodatne nerazumne zahteve banke, zaradi česar (upravičeni) odlog plačila ne bi bil operacionaliziran, niso v skladu z zakonom. V skrajnem primeru bi Banka Slovenije kot nadzornik lahko štela, da banka kreditojemalcu, ki je utemeljil razloge ali izkazal izpolnjevanje pogoja, ni odobrila odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, s čimer bi storila prekršek po tem zakonu,« so zapisali na Banki Slovenije.
Po izteku odloga bo dolg še višji
Zakon je kljub drugačnim željam opozicije določil, da se v obdobju odloga plačila kredita na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, kot je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe. To pomeni, da obresti sicer ni treba plačevati, vendar pa te tečejo dalje tudi v času odloga kredita. Kot pojasnjujejo na Združenju bank Slovenije, je pri podobnih shemah takšna praksa tudi v drugih državah.
V bankah pravijo, da ima kreditojemalec na voljo več različnih možnosti. Obresti lahko poravna v enkratnem znesku po koncu obdobja odloga s prvo naslednjo anuiteto ali razporejeno na preostalo odplačilno dobo. Prav tako se lahko kreditojemalec odloči, da bo obresti v času odloga še naprej redno plačeval.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da bi morale banke za eno leto zamrzniti tudi plačevanje obresti. »Odlog plačila kreditnih obveznosti je zagotovo učinkovita, vendar hkrati kratkoročna rešitev za potrošnike, ki se zaradi posledic epidemije soočajo s finančnimi težavami. Pri tej rešitvi pa ne smemo prezreti, da bodo kreditojemalci po izteku odloga soočeni s še višjim dolgom. Ker odgovornost za nastalo situacijo ni na strani kreditojemalcev, menimo, da to ni pravično,« so povedali pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Strankam svetujejo, naj pred odločitvijo za odlog pri kreditodajalcu preverijo, ali so na voljo tudi kakšne druge možnosti, na primer prožni plačilni režimi, prestrukturiranje posojila in podobno.
