Sodeč po negativnem svetovnem trendu porabe piva se je minuli petek po vsej verjetnosti popilo manj piva, kot se ga je v preteklih letih prvi petek v avgustu, odkar varilci in ljubitelji piva na ta dan že 20 let praznujejo mednarodni dan piva.
Po podatkih Združenja evropskih pivovarjev (The Brewers of Europe), ki vključuje več kot 10.000 evropskih pivovarn, se je proizvodnja piva v državah članicah EU s približno 367,4 milijona hektolitrov leta 2019 znižala na 335,7 milijona hektolitrov v lanskem letu. V preučevanem obdobju se je poraba piva znižala s 320,2 na 291,3 milijona hektolitrov. Okoli 10.000 evropskih pivovarn neposredno in posredno zagotavlja dva milijona delovnih mest, skupaj pa ustvarijo okoli 52 milijard evrov dodane vrednosti.
Po pojasnilih Pivovarne Laško Union (PLU), v lasti nizozemske multinacionalke Heineken, se potrošniške navade spreminjajo. Medtem ko se prodaja alkoholnih različic piva znižuje, se po drugi strani povečuje povpraševanje po pijačah z znižano stopnjo alkohola ali brez alkohola. Po podatkih Združenja evropskih pivovarjev se je prodaja brezalkoholnega piva med letoma 2024 in 2025 povečala za 5,87 odstotka, od leta 2020 pa za dobrih 38 odstotkov. Pivo brez alkohola tako dosega že 8,2-odstotni delež potrošnje vsega piva v državah članicah EU, kar pomeni, da je vsako dvanajsto pivo, ki se popije, brezalkoholno. »Na spremembe vpliva več dejavnikov, od načina in prostorov druženja ter bolj aktivnega življenjskega sloga do večjega poudarka na odgovornem uživanju alkohola,« so dejali v PLU. Kot so povedali v Združenju slovenskih pivovarjev, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, so vzroki za upad potrošnje piva zaostrena alkoholna politika, spremembe potrošniških navad glede pitja alkohola, nova ponudba pijač na trgu in dvig proizvodnih stroškov.
Po pojasnilih Andreja Sluge, direktorja in enega od 16 lastnikov podjetja Byra, ki upravlja novogoriško pivovarno Reservoir Dogs, je vzrokov za upad porabe piva več: mlajša generacija ima določeno distanco do alkohola, prebivalstvo je aktivnejše in si prizadeva bolj zdravo živeti, pomemben vpliv ima vožnja z avtomobili, ne nazadnje tudi vremenske okoliščine. »Glavna sezona za pitje piva so meseci junij, julij, avgust. V naših krajih v času visokih temperatur, ki smo jim trenutno priča, na terasah do 19. ure ni žive duše, če ima gostinec dva, tri deževne vikende, jih nikakor ne more nadomestiti. Ekstremna suša in nalivi ne pomagajo ne gostinstvu ne turizmu.« Tudi direktor in lastnik kamniške pivovarne Maister Janez Skok je poudaril, da mlajše generacije uživajo manj alkoholnih pijač, kot so jih v preteklosti. »Veliko več se proda nizkoalkoholnega in brezalkoholnega piva, katerega potrošnja narašča. Krize, vojne vplivajo na razpoloženje ljudi, ki so nekoliko v krču, saj skrbi jih za prihodnost, takšnega druženja, kot smo ga poznali pred epidemijo covida, pa ni več. Prvo leto po kovidu je bil bum, ljudje so zadihali, nato pa se potrošnja piva začela zniževati.« Po pojasnilih PLU je epidemija koronavirusa močno prizadela gostinski sektor, po epidemiji pa beležijo tudi nižji delež prodaje piva v gostinskem segmentu Horeca (hoteli, restavracije, catering), v okviru katerega prodajo dobro tretjino vseh proizvedenih količin piva.
Padec prihodkov in dobička Pivovarne Laško Union
Po prepričanju Sluge se negativni trend porabe piva ne bo zaustavil na noben način. »Nekateri mali pivovarji se trudijo s proizvodnjo piva z 0,0 odstotka alkohola, vendar je to področje rezervirano za večje, industrijske pivovarne, ki imajo razpoložljivo tehnologijo za proizvodnjo takega piva. Ko se enkrat iz piva odvzame alkohol, nastane za male pivovarne težava, saj mora biti pivo pasterizirano, takšna proizvodnja pa je zahtevnejša. Delež proizvodnje brezalkoholnih piv je pri malih pivovarjih relativno nizek, pri industrijskih pivovarnah znaša nekaj odstotkov. Te varijo brezalkoholno pivo iz podobnih razlogov, kot je Krka izdelovala kozmetiko – da je lahko oglaševala svojo blagovno znamko.« V PLU, ki je največja proizvajalka piva v Sloveniji, v zadnjih letih beležijo dvomestno rast prodaje segmenta pijač z 0,0 odstotka alkohola, ki vključuje tako pivo, radlerje kot malte.
Koliko piva proizvedejo, v PLU ne razkrivajo, prav tako pa niso pojasnili, kako so poslovali lani, ker konsolidirano poročilo še ni objavljeno. Po nerevidiranih podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu časnika Dnevnik, so se prihodki od prodaje lani znižali za približno tri odstotke, na slabih 171 milijonov evrov, čisti dobiček pa za 28 odstotkov, na 13,5 milijona evrov.
Največ zanimanja za posebna piva
Podatki Združenja slovenskih pivovarjev kažejo, da je bilo lani v Sloveniji 89 pivovarn, ki so zavezane plačevanju trošarine. Vključno z brezalkoholnim pivom je bilo proizvedeno 1,6, leto pred tem pa 1,8 milijona hektolitrov piva. Delež porabe piva je v gostinstvu znašal 39, v maloprodaji pa 61 odstotkov. Poraba na prebivalca v Sloveniji v povprečju znaša 75 litrov, upoštevaje celotno prebivalstvo. V državni proračun so slovenske pivovarne lani vplačale 334 milijonov evrov dajatev, od tega 89 milijonov evrov trošarin. Kot so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), je bilo v prvem polletju letošnjega leta pobranih 45 milijonov evrov trošarin od piva, kar je bilo za okoli 962 tisočakov manj kot v enakem obdobju lanskega leta.
Po napovedih britanskega podjetja za tržne raziskave Euromonitor bosta imela varjenje premium vrst piva in inovativnost na področju okusov osrednjo vlogo pri ohranjanju vrednostne prodaje piva v Sloveniji, četudi se bo obseg prodaje piva lager znižal. Potrošniki izražajo največ zanimanja za posebna piva, aromatizirane ali hibridne izdelke, zlasti v mestih, kar pivovarne spodbuja od usmeritve k množični proizvodnji v edinstvenost.