»Stroški dela za zaposlenega prejemnika minimalne plače so se v Sloveniji v samo pol leta dvignili za več kot petino. V dodani vrednosti na zaposlenega stroški dela zdaj dosegajo rekordno zgodovinsko raven,« je opozorila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.
Slovensko gospodarstvo je večinoma izvozno naravnano in s tem podvrženo mednarodni konkurenci, predvsem tretjih držav, razmere v svetu se hitro spreminjajo. »Podjetja se prilagajajo, če je to mogoče. Predvsem povečujejo produktivnost, iščejo notranje rezerve. Z nekaterimi ukrepi nam je vlada prišla naproti, a je nato gospodarstvo obremenila z nepredvidljivimi obremenitvami. Zaradi naraščajočih stroškov morajo podjetja zniževati naložbe, dražiti izdelke, če jih lahko. Tisti, ki višjih stroškov ne morejo prenesti v cene, so pred težkimi odločitvami: predvsem krčenja obsega poslovanja, selitve dejavnosti v tujino ali celo pred zapiranjem podjetij. Po ocenah GZS je zaradi teh pritiskov izpostavljenih približno 16.000 podjetij, kar predstavlja 66.000 delovnih mest, v katerih je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo,« je dejala Nahtigalova.
Po njenem prepričanju plače lahko dolgoročno rastejo le, če rasteta produktivnost in dodana vrednost. »Socialni mir in konkurenčnost gospodarstva lahko zagotovimo le z dvigom produktivnosti in dodane vrednosti, zato je gospodarstvo politiki novembra predlagalo dolgoročen razvojni program Made in Slovenia 2035,« je dejala Nahtigalova in poudarila, da se dobički podjetij – če se izvzame podjetja, ki delujejo v energetiki, bančništvu, zavarovalništvu in farmaciji – znižujejo od leta 2023.
Kot je povedal glavni ekonomist na GZS Bojan Ivanc, so se minimalne plače letos povišale za 16 odstotkov, torej za dobrih 200 evrov. Upoštevaje zimski regres pri prejemniku minimalne plače to pomeni, da se letni strošek poviša še za 3,8 odstotka, junija lani je bil uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo, z rastjo minimalne plače pa se usklajuje tudi letni regres. »Če vse to upoštevamo, to pomeni, da so se stroški dela pri prejemnikih minimalne plače povišali za 22 odstotkov,« je poudaril Ivanc.
Napovedujejo upad prodaje in tudi izgubo delovnih mest
Po njegovih besedah minimalno plačo poznajo v 22 državah EU, rast v Sloveniji pa bo najvišja med vsemi. »Delež minimalne plače v povprečni plači se bo v Sloveniji letos povečal na približno 56 odstotkov, s čimer bo med državami EU zasedla prvo mesto. S tem bomo imeli eno izmed najnižjih plačnih razlik, kar negativno vpliva na produktivnost.« Upoštevaje bruto zneske pri povprečnih in minimalnih plačah so povprečne plače za 44 odstotkov višje. »Toda če vzamemo neto plače, je razlika precej manjša: tako prejemnik minimalne kot povprečne plače po zakonu prejmeta enak poletni in zimski regres, povračilo za malico in prevoz. V tem primeru je razlika le še 30 odstotkov, tako da prejemnik minimalne plače na mesec prejme že okoli 1500 evrov neto na mesec.«
Če z nacionalnega vidika vzamemo celotne stroške dela v dodani vrednosti, je nadaljeval Ivanc, bodo letos znašali okoli 63 odstotkov, kar je več od dolgoročnega povprečja v višini 60 odstotkov. »Posledično bo dosti manj naložb, saj se dodana vrednost namenja za stroške dela, pa tudi za naložbe, plačilo obresti, konec koncev pa tudi za dobičke. Zato menimo, da bodo nižji tudi dobički.« Ob tem je Ivanc poudaril, da je več kot polovica večjih proizvodnih podjetij v Sloveniji v tuji lasti. Ker imajo multinacionalke verjetno proizvodnje tudi v drugih državah, se lahko hitreje odločajo o prerazporeditvi dela proizvodnje ali pa dejavnosti oziroma lahko prezaposlijo tudi ljudi, ki so trenutno v Sloveniji, v druge države.
Po pojasnilih direktorja Združenja kovinske industrije Aleša Bizjaka se je od leta 2019 produktivnost v kovinski industriji povečala za 33 odstotkov, enako pa so se poviševali tudi dohodki zaposlenih. Po njegovem prepričanju obsežni posegi vlade ustvarjajo nestabilno okolje in hipno povečujejo stroške dela, kar ustvarja nezaupanje. »Po izvedeni anketi 58 odstotkov podjetij že razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje, 79 odstotkov jih napoveduje upad prodaje, 70 odstotkov pa izgubo delovnih mest,« je dodal Bizjak. Po besedah direktorja Združenja lesne in pohištvene industrije Igorja Milavca so lesnopredelovalna podjetja anketirali o tokratnem dvigu minimalne plače. »Zaradi deset- do 40-odstotnega zmanjšanja naročil bodo podjetja prisiljena odpustiti od deset do 20 odstotkov zaposlenih. Več jih načrtuje celo zaprtje podjetij, manjši del tudi selitev proizvodnje v tujino. Velika večina podjetij ustavlja ali močno znižuje naložbe (od 25 do 50 odstotkov).« Kot je pojasnil predsednik zbornice komunalnega gospodarstva Janko Širec, bo rast stroškov dela vplivala na višje cene komunalnih storitev. »Za komunalna podjetja stroški dela zajemajo več kot 40 odstotkov skupnih stroškov. Ker komunalna podjetja zato višjih obremenitev ne morejo pokriti sama, jih prenašajo v cene storitev.«