Ob vročih razpravah o tem, ali naj bodo trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte, smo Geodetsko upravo Republike Slovenije (Gurs) prosili za podatke, koliko prodajnih površin je sploh v Sloveniji. Register nepremičnin kaže, da jih imamo skoraj šest milijonov kvadratnih metrov ali 2,8 kvadratnega metra na posameznika. S pomočjo podatkov državnega statističnega urada o prebivalcih Slovenije (nazadnje so bili osveženi 1. julija letos) smo izračunali, kje so se najrazličnejše trgovine najbolj razbohotile.
Trgovina cveti tudi na revnejšem vzhodu
Devetindvajset slovenskih občin (Trzin, Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto, Maribor, Celje, Nova Gorica, Ljubljana, Brežice, Velenje, Kranj, Lenart, Rogaška Slatina, Koper, Gornja Radgona, Komenda, Slovenj Gradec, Šempeter - Vrtojba, Hrpelje - Kozina, Postojna, Ljutomer, Žalec, Metlika, Lendava, Prevalje, Krško, Šenčur, Podlehnik in Mengeš) je po obsegu prodajnih površin nad slovenskim povprečjem, skupaj jih imajo približno štiri milijone kvadratnih metrov ali skoraj dve tretjini vseh. Med rekorderji pa ni, denimo, nobene zasavske občine. Manj kot kvadratni meter prodajnih površin na prebivalca ima 84 občin, zgolj 0,2 ali 0,3 kvadratnega metra jih imajo Jezersko, Tišina, Razkrižje, Preddvor, Makole, Sveti Tomaž, Log - Dragomer in Rečica ob Savinji.
Pomurje sodi med najmanj razvite slovenske regije. Po podatkih državnega statističnega urada je bila leta 2015 tam registrirana brezposelnost 12,5-odstotna (državno povprečje je bilo devet odstotkov), isto leto je bila povprečna mesečna neto plača z 923 evri tretja najnižja v Sloveniji, osem odstotkov pomurskih gospodinjstev je leta 2015 prejemalo materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij, več jih je to pomoč dobivalo le še v koroški regiji, regija pa je ustvarila 3,8 odstotka BDP ali 12.437 evrov na prebivalca (slovensko povprečje je bilo 18.693 evrov). To je klavrna slika regije, umeščene v glavo slovenske kokoške, ki pa trgovcev očitno prav nič ne moti, saj vse štiri stare pomurske občine (Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona – po slovenski osamosvojitvi se je ta četverček razcepil na kar 27 občin) zelo visoko kotirajo na lestvici občin z največjim obsegom prodajnih površin.
Veliko brezposelnih, a tudi veliko trgovcev
Murska Sobota ima kar 7,9 kvadratnega metra prodajnih površin na prebivalca in zaseda visoko drugo mesto med vsemi občinami. Prekaša celo Ljubljano (tam je povprečna velikost prodajnih površin na prebivalca 4,3 kvadratnega metra), čeprav je imela v prvih osmih mesecih tega leta 17,2-odstotno povprečno stopnjo registrirane brezposelnosti, kar je med najvišjimi v državi, in čeprav tudi povprečna neto plača zaposlenih v murskosoboški občini precej zaostaja za državnim povprečjem.
Murski Soboti po brezposelnosti in številu trgovin sledijo preostale stare pomurske občine. Gornja Radgona, na primer, ima 3,4 kvadratnega metra prodajnih površin na prebivalca (to jo uvršča na 15. mesto v državi) in več kot 14-odstotno povprečno brezposelnost (v prvih osmih mesecih); na občana Ljutomera odpade 3,2 kvadratnega metra prodajnih površin (brezposelnost v tej občini je 13,2-odstotna), prav tako na prebivalca lendavske občine, kjer je povprečna stopnja registrirane brezposelnosti še hujši problem. V tem letu se giblje blizu 20 odstotkov.
Ljubljana šele osma
A se trgovine tudi v Pomurju kljub temu še vedno razraščajo. Daleč največ prodajnih površin ima sicer Ljubljana (več kot 1,2 milijona kvadratnih metrov, kar je dobra petina vseh v državi), toda če kvadratne metre delimo s številom prebivalcev, je po obsegu prodajnih površin pred njo sedem občin, tudi mariborska, ki jo prav tako pesti visoka brezposelnost (skoraj 15-odstotna).
Prava palčica med trgovskimi velikani pa je občina Jezersko. Šteje le nekaj več kot 600 duš, vsaka je obremenjena z 0,2 kvadratnega metra prodajnih površin, saj jih skupaj premorejo le dobrih sto kvadratov. Se jim vsaj ni treba obremenjevati z vprašanjem, ali naj bodo trgovine pri njih v nedeljo odprte ali ne.
