Cena severnomorske surove nafte brent se je v četrtek podražila za 7,1 odstotka in dosegla 126,41 dolarja za sod, kar je najvišja raven po letu 2022. Ameriška surova nafta WTI je sledila podražitvenemu trendu in se povzpela na 110,93 dolarja za sod.
Analitiki opozarjajo, da so naftni trgi v stanju šoka. Svetovne zaloge nafte se vsak dan, ko ostaja ožina zaprta, zmanjšajo za skoraj 20 milijonov sodčkov. Strokovnjaki pri Oxford Economics svarijo, da bi lahko cene do avgusta dosegle celo 190 dolarjev, če se bo zastoj nadaljeval.
Trump: »Blokada je učinkovitejša od bombardiranja«
Bela hiša je potrdila medijsko novico, da je predsednik Donald Trump vladnim uradnikom naročil pripravo večmesečne blokade iranskih pristanišč. Odločitev sledi neuspelim mirovnim pogajanjem v Islamabadu. Trump je ocenil, da podaljšana blokada prinaša manj tveganj kot neposredna vojaška eskalacija, čeprav so mediji poročali, da je bil seznanjen tudi z načrti zračnih napadov. »Blokada je nekoliko učinkovitejša od bombardiranja,« je Trump izjavil za portal Axios. »Dušijo se kot nagačen prašič.«
Nevarnost globalne recesije in stagflacije
Kljub prvotnim napovedim Washingtona, da bo konflikt trajal le nekaj tednov, vojna zdaj vstopa v svoj deseti teden in rešitve ni na vidiku. Gospodarski učinki krize se že širijo po svetu. Ekonomist in nobelovec Paul Krugman opozarja, da je popolna globalna recesija »bolj verjetna kot ne«, če bo Hormuška ožina ostala zaprta še tri mesece, poroča The Guardian.
Poleg naraščajočih cen bencina se svet sooča tudi s stagflacijskim šokom. V ZDA se je marca inflacija povzpela na 3,3 odstotka, medtem ko se Velika Britanija sooča z gospodarskim udarcem, ki bo njene proračunske prihodke oklestil za okoli 35 milijard funtov.
Medtem ko ameriški kongres zaslišuje obrambnega ministra Peta Hegsetha o naraščajočih stroških vojne, iranska diplomacija pospešeno išče podporo v Indiji, Keniji in na Poljskem. Teheran ob tem sporoča, da se mora svet pripraviti na ceno 200 dolarjev za sod, če se pritiski ZDA ne bodo umirili.