Ko je govor o odtujevanju denarja, o goljufijah, je pogosto slišati strašne zneske, ki se ustvarijo s temi goljufijami. Tako v Sloveniji slišimo o milijardnih zneskih, ki naj bi bili v ozadju čudnih transakcij. »Morali bi biti malo bolj kritični do teh zneskov. Malo verjetno je, da so pravilni. To so bolj ocene, za katere ne vemo, na čem temeljijo, vsekakor pa ne na pravilih znanosti in stroke, ki jih moramo upoštevati izvedenci,« je opozoril forenzični računovodja dr. Branko Mayr na seminarju Gospodarske prevare (odkrivanje v praksi).
Veliko nepravilnosti in deliktov gospodarske kriminalitete je ob ustreznem nadzoru mogoče preprečiti. Za ugotavljanje nepravilnosti imajo podjetja na voljo notranje in zunanje možnosti nadzora. Po pojasnilih Mayra, ki je med drugim sodni izvedenec za finančno in ekonomsko področje in profesor na Visoki šoli za računovodstvo in finance, mora vsaka organizacija onemogočiti, da bi ena oseba izvajala nezdružljive funkcije. Tako na primer knjigovodja ne more biti član ali predsednik inventurne komisije, saj je evidentiral poslovne dogodke in odgovarja za vsebino v poslovnih knjigah, namen inventure pa je ugotoviti, koliko blaga je dejansko na zalogi. »To, da se inventura prilagaja knjigovodskemu stanju, je narobe, saj se mora knjigovodsko stanje prilagoditi inventuri. Če ima knjigovodja glavno vlogo pri inventuri, ne bo ugotavljal dejanskega stanja materiala, saj je prepričan, da je njegovo stanje pravilno. Enostavno bo prepisal stanje iz knjigovodskih podatkov, napake pa se bodo nadaljevale.«
Druga oblika notranjega nadzora je notranja revizija. »Srce me boli, ko slišim, kako so posamezni notranji revizorji preganjani ali kakor koli sankcionirani zaradi svojih ugotovitev. Vsak menedžer mora biti vesel, če ima dobrega notranjega revizorja, predvsem neodvisnega notranjega revizorja. Teorija pogosto poudarja, da je biti nadziran privilegij, saj se možnost napak in odmikov zmanjša,« je pojasnil Mayr. Notranja revizija sicer težko prepreči nepravilnosti, pač pa ugotovi, kje so bile napake, kakšne napake so se zgodile, pojasni tudi razloge zanje, ponekod opravlja tudi vlogo svetovalca in pove, kako bi moralo biti neko področje urejeno, da v prihodnje ne bi prihajalo do napak. Poleg računovodskih izkazov lahko notranja revizija med drugim zajame nabavo. »Možnih nepravilnosti je ogromno. Toda ko preučujemo korupcijo ali korupcijska tveganja, so najpogostejša ravno v nabavi,« je dodal Mayr. Kot primer možne korupcije v nabavi je navedel, ko se nabavnik pri dobavitelju z nekom dogovori o drugačnih nabavnih cenah od tržnih in poštenih, nato pa razlika nekje konča.
Vse govorice je treba preveriti
Zadnje dni, je dodal Mayr, je veliko slišati o potencialni korupciji pri poslancih. »Edini način, kako lahko preverimo, ali obstajajo koruptivna tveganja in ali je prišlo do korupcije, je nadzor. Vse sume, govorice, ki se pojavljajo v povezavi z nabavo ali drugje, ali nekdo nekaj dobiva postrani, je treba preveriti. Da je nekdo storil kakšno nečednost, je običajno prikrito, to je težko dokazati. Prvo vprašanje, ki ga postavi forenzični revizor, je, kakšne so potrošniške navade potencialnega osumljenca, ali veliko potuje, ima dober avto. Drugo vprašanje je, koliko denarja in od kod prejema. Če je razlika prevelika, obstaja indic za nepravilnosti.«
Po besedah Mayra v Sloveniji obstaja zakon o davčnem postopku, ki določa pravila za ugotavljanje premoženja nezakonitega ali neidentificiranega izvora, poleg tega pa še zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. »Imamo torej instrumente, s katerimi je mogoče tako na ravni države kot podjetij ali kateri koli drugi ravni ugotoviti in identificirati vire neugotovljenega premoženja. Oba zakona vključujeta določbo, da je dokazno breme na strani osumljenca,« je pojasnil Mayr in poudaril, da dobra notranja kontrola in notranja revizija zmanjšata možnosti, da pride do prevar.
Med zunanje oblike nadzora se uvrščajo inšpekcije in revizije. Najpogostejši so revizorji računovodskih izkazov, ki povedo, ali računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko poslovanja. »Obstaja tudi posebna oblika nadzora, ki jo izvaja računsko sodišče, za katero pogostokrat rečem, da je najučinkovitejša oblika nadzora. Poleg računovodskih izkazov revizorji na računskem sodišču preverjajo tudi, ali je delovanje posamezne organizacije smotrno, ali so bile sprejete najboljše odločitve. Ravno v tem delu je velika prednost računskega sodišča,« je pojasnil Mayr.
Pri goljufiji mora biti v ozadju namen
Med zunanje oblike nadzora se uvršča tudi forenzična preiskava, ki po besedah Mayra predstavlja najbolj poglobljeno obliko nadzora. »V Sloveniji naj bi jo izvajala policija. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ima kakovosten kader, ki je sposoben izvesti forenzično preiskavo na zavidljivo visoki ravni, vendar je preiskovalcev premalo in vsega ne morejo preveriti,« je dejal Mayr. Veliko preiskovalnih dejanj poteka v sodnih postopkih, s področja financ in računovodstva jih praviloma izvajajo forenzični računovodje, ki jih imenujejo tudi izvedenci, je dodal.
Nepravilnosti lahko razdelimo na zlorabe, kamor se med drugim uvrščajo neustrezna raba sredstev, kršenje pravil in slaba organiziranost, ter goljufije, s čimer se v večji meri ukvarjajo forenzični računovodje. Računovodski izkazi so lahko manipulirani z več mehanizmi hkrati, mednje pa uvrščamo navidezne prihodke, prikrivanje obveznosti, merjenje višine sredstev, napačna razkritja. »Pri goljufiji mora biti v ozadju namen, motiv, sicer je lahko le napaka.«