Letošnje leto je leto obnov in nadgradenj številnih slovenskih železniških postaj. Že v prihodnjih dneh naj bi direkcija za infrastrukturo izbrala izvajalca za nadgradnjo železniške postaje Jesenice. Najcenejšo ponudbo v vrednosti 170 milijonov evrov je oddal Riko, sledi ponudba hrvaške Kufner Grupe v vrednosti 175,7 milijona evrov, VOC Celje pa bi dela opravil za 179 milijonov evrov. Projekt je predmet številnih (političnih) kritik, saj se je njegova projektna zasnova v minulih letih večkrat spremenila in s tem drastično podražila: leta 2022 je bila ocenjena vrednost nadgradnje te železniške postaje 81 milijonov evrov, ob objavi javnega naročila je ocenjena vrednost gradbenih del znašala že 137 milijonov evrov, najugodnejša ponudba, ki je prispela na razpis, pa to vrednost presega še za dobrih 30 milijonov evrov.
Višanje vrednosti projektov
Predstavnik DRI, Družbe za razvoj infrastrukture, Marko Movrin je nedavno pojasnil, da so se ob pridobivanju projektnih pogojev in soglasij pokazale potrebe po gradnji dodatnih manipulativnih tirov, novega podhoda in mostu, zato je po prvi oceni že projektant podal novo oceno vrednosti del, ki je znašala okoli 126 milijonov evrov z davkom. Končna ocenjena vrednost gradbenih del na železniški postaji Jesenice je zatem zrasla še zaradi inflacije in stanja na trgu. Koliko bo dejansko stala, bo jasno v prihodnjih dneh, ko bo direkcija izbrala izvajalca. Vodja sektorja za investicije v železnice na direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič je povedal, da trenutno ocenjujejo prispele ponudbe. »Pregledali bomo, kje prihaja do odstopanj, in potem bo sprejeta odločitev, ali bo kakšna ponudba sprejeta ali ne,« je rekel, a dodal, da ponudbe vendarle kažejo na neko novo realnost na trgu.
O tem priča tudi razpisna dokumentacija za največji železniški projekt v letošnjem letu, prenovo osrednjega dela železniške postaje Ljubljana. V prvem razpisu je bila ocenjena vrednost del 167 milijonov evrov (z DDV). Nižja od dveh ponudb, ki sta prispeli na razpis, je bila vredna 261 milijonov evrov in tako bistveno previsoka, zato se je razpis končal brez izbire izvajalca. V ponovljenem razpisu, ki je pravkar objavljen, je ocenjena vrednost del zvišana na 211 milijonov evrov z davkom (oziroma 173,3 brez davka).
Podobno je bilo z načrtovano nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica. Ocenjena vrednost projekta je znašala 31,8 milijona evrov brez DDV (38,8 milijona evrov z DDV). Na razpis je prispela le ena ponudba v vrednosti 43,3 milijona evrov brez DDV (oziroma 52,8 milijona evrov z DDV), oddal jo je konzorcij družb Kolektor Koling, SŽ ŽGP Ljubljana, GH Holding in Iskra. Na direkciji naj bi najprej nameravali ponudbo zavrniti, ker je bistveno presegala predvidena sredstva, nato pa so v pogajanjih s ponudnikom dosegli, da je znižal ceno na 41,6 milijona evrov brez DDV (oziroma 50,7 milijona evrov z DDV).
»Ni nam všeč, a očitno ima investicijski bum v železniško infrastrukturo v Evropi posledice v višjih cenah,« je stanje nedavno komentirala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in dodala, da se vrednosti železniških projektov zvišujejo tudi v drugih državah.
Diskriminacijska izvedba
Že končane nadgradnje medtem pričajo, da podražitve niso edina težava tovrstnih projektov. Nedavno posodobljena infrastruktura železniške postaje Grosuplje po zaslugi investitorja ni po meri vseh prebivalcev te države. »Funkcionalno oviranim osebam ni omogočena neovirana uporaba javne prometne površine,« nas je obvestil bralec Dušan Divjak, gradbeni tehnik in strokovnjak.
Železniška postaja ima namreč dva podhoda pod železniškimi tiri, namenjena pešcem. Eden od teh podhodov je zrasel na mestu odstranjenega nivojskega železniškega prehoda, ki je povezoval Kadunčevo cesto v Grosupljem in omogočal dostop prebivalcem naselja Sončni dvori. Prav ta še danes omejuje mobilnost določenim kategorijam. Podhod namreč nima dvigal za gibalno ovirane osebe – ima le transportno dvižno ploščad. Dvigalo je nameščeno le pri drugem podhodu, ki pa je od tega oddaljen skoraj 300 metrov. Divjak je o tem obvestil varuha človekovih pravic, zagovornika načela enakosti, urad za okrevanje in odpornost ter inšpektorat za infrastrukturo. Tudi zagovornik načela enakosti je v zasnovi podhoda prepoznal diskriminacijskost.
Tako zasnovo si je, kot je razvidno iz projektne dokumentacije, zamislil investitor. »Dvigala na posebno željo investitorja ob soglasju občine Grosuplje zaradi njihove relativno visoke cene v tej fazi projektiranja niso bila vključena v projekt,« izhaja iz dokumenta. »Vendar se bodo v prihodnosti lahko dogradila, kar bo zahtevalo poseganje v nosilno konstrukcijo podhoda in višje skupne stroške gradnje,« navaja dokumentacija. To je kršitev gradbenega zakona, zakona o izenačevanju možnosti invalidov, pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov, pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah, pravilnika o prilagoditvi objektov za potrebe funkcionalno oviranih oseb in o univerzalni rabi objektov, pravilnika o opremljenosti železniških postaj in postajališč ter uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, našteva Divjak.
Niso rešili težav
Na podlagi katere upravne, pravne ali tehnične regulative se je pravzaprav investitor lahko odločil za tako diskriminacijo? Na direkciji za infrastrukturo so odgovorili, da je bil najprej v sklopu investicije načrtovan zgolj en podhod, pozneje pa so na pobudo občine Grosuplje na mestu danes odstranjenega nivojskega prehoda čez tire umestil dodatni podhod. Medtem ko so na direkciji že pripravljali projektno dokumentacijo, je vlada sprejela še sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za dvotirnost železniške proge na odseku Ljubljana–Grosuplje. Gradnja drugega tira bo vplivala na nosilno konstrukcijo spornega podhoda, saj bodo ob gradnji drugega tira izvedeni dodatni posegi na podhodu. »Če bi dvigala zgradili že ob nadgradnji železniške postaje Grosuplje, bi to zahtevalo poznejšo rušitev. Investicija bi bila povsem nesmiselna in ekonomsko neupravičena, zato je bila sprejeta odločitev, da se k izvedbi dvigal pri tem podhodu ne pristopi in se jih umesti v okvir projekta drugega tira na odseku Ljubljana–Grosuplje skupaj s predelavo nosilne konstrukcije podhoda,« so zapisali na direkciji za infrastrukturo, gibalno oviranim pa svetovali uporabo stopniščnih dvižnih ploščadi.
Te so pravzaprav namestili šele po posredovanju inšpektorja za železniški promet. Že leta 2022 je inšpektor zaradi ugotovljenih nepravilnosti direkciji z odločbo naložil, da zagotovi invalidom ter drugim osebam z omejeno mobilnostjo enak dostop v novozgrajenem objektu. »Ker je bilo na kontrolnem inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da je zavezanec z odločbo odrejen ukrep izpolnil, ni bilo treba uvajati izvršilnega postopka,« so zapisali na inšpektoratu.
A z dvižno ploščadjo na direkciji dejansko niso rešili težav, je prepričan naš sogovornik Divjak: »Dvižna ploščad ni primerna za vse funkcionalno ovirane osebe, ampak je namenjena izključno invalidom na vozičku, ki imajo euro ključ. Za druge funkcionalno ovirane osebe – ki jih je celo več kot omenjenih, denimo mamice z vozički, starejši z berglami – pa uporaba ni varna. Uporaba ploščadi v stoječem položaju je nevarna in prepovedana,« je zapisal in na to tudi opozoril inšpektorat. Ta naj bi po neuradnih informacijah na to pozneje opozoril agencijo za varnost v železniškem prometu (ki je, mimogrede, tisti organ, ki je izdal obratovalno dovoljenje za podhod), ki je zdaj na potezi, da ukrepa.
