V letnem načrtu upravljanja naložb za leto 2026 Slovenskega državnega holdinga, ki ga vlada še ni obravnavala, sta med pomembnimi cilji ponudba za nakup Ljubljanske borze in ustanovitev podjetja Slovenske vode, ki bo, namesto vodnogospodarskih podjetij, predvidoma upravljalo slovenske vodotoke, smo izvedeli neuradno.
Načrtovani posredni prevzem Ljubljanske borze, v lasti družbe Zagrebačka burza, ki upravlja istoimensko borzo v sosednji državi, je bil ena najbolj vročih gospodarskih tem preteklega leta. Lastništvo Zagrebačke burze je razpršeno, ena od dveh največjih lastnic z 9,99-odstotnim lastniškim deležem je državna Financijska agencija (Fina), prek katere se je hrvaška država podala v prevzem Zagrebačke burze in s tem tudi Ljubljanske borze. Za načrtovani prevzem je Fina pridobila vsa potrebna soglasja, z izjemo soglasja slovenske Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Tik preden je o načrtovanem prevzemu na svoji seji začel razpravljati svet ATVP, je vlada odločila, da Fina kot bodoča kvalificirana imetnica deležev Ljubljanske borze ne uživa ugleda v smislu zakona o bančništvu in da je za prevzem kritične infrastrukture, kar je po novem tudi Ljubljanska borza, potrebno njeno soglasje, če jo prevzema tuja država ali podjetje, ki je v večinski lasti države. Po seji so iz ATVP sporočili, da Fina ne izpolnjuje zakonskih meril za prevzem Ljubljanske borze. Po zavrnitvi soglasja za prevzem Ljubljanske borze je Fina na upravno sodišče vložila tožbo, v kateri izpodbija odločitev ATVP.
Poleg nakupa Ljubljanske borze – pri čemer možnosti, da bi Zagrebačka burza sprejela prevzemno ponudbo slovenske države za nakup Ljubljanske borze, po ocenah poznavalcev skorajda ni – naj bi bila v letnem načrtu upravljanja predvidena še priprava terena za ustanovitev nove borze v Sloveniji. Za ta namen bi bilo treba najprej spremeniti zakonodajo, kar sta predlagali organizaciji, ki združujeta male delničarje – društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD). Za umik delnic z borze je po zakonu o trgu finančnih instrumentov zdaj potrebna podpora treh četrtin vseh delničarjev družbe, v praksi pa je pogosto izjemno težko doseči že tričetrtinsko sklepčnost na skupščini prisotnega kapitala.
Rast sredstev za urejanje vodotokov
Načrtovana ustanovitev podjetja Slovenske vode je posledica lani sprejete pobude vlade za spremembo načina delovanja gospodarskih javnih služb na področju voda in vodne infrastrukture. Predlog sprememb so na vladi utemeljili s tem, da predstavljajo pomemben korak k celovitemu, stabilnemu in učinkovitejšemu urejanju voda. Obsežna popoplavna sanacija po katastrofalnih poplavah avgusta 2023, sočasno izvajanje rednih nalog gospodarske javne službe, izvajanje naložb in odpravljanje 30-letnih zamud v sistemskem, operativnem in izvedbenem delu so namreč razkrili zatikanje v delovanju institucij in izpolnjevanju nalog, ki jih prinaša močno povečan obseg vlaganj v urejanje vodotokov.
Za upravljanje osmih vodnih območij so bile nazadnje leta 2019 podeljene koncesije, ki se iztečejo sredi letošnjega leta. Če se bodo načrti vlade uresničili, bo slovenske vodotoke po novem upravljala država po zgledu podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG), kjer približno petino del opravijo sami, za preostalo pa najemajo zunanje podizvajalce.
Sanacija skupine Farme Ihan
V načrtu upravljanja za leto 2025 je bil eden od poglavitnih ciljev prestrukturiranje skupine Farme Ihan, da se zagotovi stabilno in dolgoročno vzdržno poslovanje skupine, kar ji bo omogočilo vodilni položaj na področju prašičereje v Sloveniji in ohranjanje vertikalne kmetijske živilske verige ter s tem zagotavljalo dvig slovenske prehranske varnosti. Sredi leta je SDH v skupino Farme Ihan vložil osem milijonov evrov svežega kapitala, v osnovni kapital pa pretvoril svojo terjatev v višini 4,4 milijona.
Eden od poglavitnih ciljev lanskega leta je bil tudi povečanje produktivnosti podjetij, ki jih upravlja paradržavni sklad. V primerjavi z letom 2024 je bil načrtovan dvig dodane vrednosti na zaposlenega v štirih upravljalskih stebrih prometu, financah, gospodarstvu in turizmu, medtem ko je bil v energetiki načrtovan padec. Razlog je v tem, da so rezultati v energetiki v veliki meri odvisni od volatilnosti energetskih trgov, načrtovani padec dodane vrednosti pa je bil tako povezan s predvidenimi bistveno nižjimi cenami električne energije, kot so bile leta 2024.
Lani je vlada dala soglasje k letnemu načrtu upravljanja šele maja. Zaradi sprejema interventnega zakona o TEŠ in sprememb strategije upravljanja naložb države v marcu je bilo namreč sprejemanje načrta zamaknjeno. Na vprašanje, kdaj bo vlada predvidoma obravnavala letni načrt upravljanja za leto 2026, so na ministrstvu za finance odgovorili, da po poslovniku vlade letni načrt predstavlja gradivo, ki mora biti pred predložitvijo vladi v obravnavo medresorsko usklajeno z ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadeva.