V kratkem lahko pričakujemo pomembne spremembe na slovenskem trgu zbiranja in predelave odpadkov. Kitajska družba Chiho-Tiande Group namreč prevzema nemško družbo Scholz, lastnika Dinosa, pri čemer naj bi bil po načrtih posel sklenjen do konca letošnjega leta. Dinos je največji predelovalec odpadkov na slovenskih tleh, po neuradnih podatkih pa naj bi obvladoval približno tretjinski tržni delež. Podobne lastniške spremembe so bile načrtovane v Gorenjevi hčerinski družbi Gorenje Surovina, vendar je poljska družba Tesla Recycling junija letos odstopila od prodajne pogodbe za Gorenje.
»Trg pod vplivom nelojalne konkurence«
Trg zbiranja in predelave odpadkov je v Sloveniji precej zasičen, saj se je v zadnjih letih število zbiralcev odpadkov ves čas zviševalo, hkrati pa se nastajanje odpadkov v industriji vztrajno zmanjšuje. Trg je tudi precej pod vplivom nelojalne konkurence, ki jo na eni strani predstavljajo nelegalni zbiralci, na drugi pa javna podjetja, ki z javnimi sredstvi opravljajo tržne dejavnosti in za svoje storitve ponujajo izjemno nizke cene, so pojasnili v Gorenju Surovina.
Ker so javna podjetja iz državnih in evropskih sredstev investirala več kot 250 milijonov evrov v gradnjo regijskih centrov za ravnanje z odpadki, je po pojasnilih družbe Saubermacher Slovenija v avstrijski lasti konkurenca v Sloveniji zelo močna. Zgrajene zmogljivosti presegajo potrebe tako glede voznega parka kot tudi glede zgrajenih objektov za obdelavo odpadkov. Rezerve pa so v delovni sili in v velikem številu komunalnih podjetij. S temi zgrajenimi objekti javna podjetja izvajajo tudi tržne dejavnosti, kar za preostala zasebna podjetja, ki poslujejo po tržnih principih in so investirala svoja finančna sredstva v gradnjo, predstavlja nelojalno konkurenco, so prepričani v Saubermacherju. V Dinosu pa so povedali, da so v luči hipoteze, da so viri omejeni in da je v poslu z odpadki denar, podjetja v panogi vlagala v infrastrukturo in opremo, zdaj pa imajo preveč zmogljivosti. »Po drugi strani pa nam v Sloveniji primanjkuje objektov za energetsko izrabo (naprav za sosežig) določenih vrst odpadnih odpadkov, katerih reciklaža bi bila smiselna. Odločitev, da je ne bomo gradili, bomo Slovenci še drago plačali,« so opozorili v Dinosu.
Po njihovih pojasnilih je odpadni trg iz meseca v mesec nepredvidljiv, močno odvisen od proizvodnje, naročil in cenovnega razpona. Na trg odpadnega železa in jekla ima velik vpliv cena surovega železa, gredic in končnih produktov, ne nazadnje pa tudi cene na turškem trgu. Na trgu zbiranja barvnih kovin so razmere zelo neurejene, obstaja velika konkurenca, zakonodaja je določena, a se ne izvaja. »Enako bi lahko rekli za trg odpadnega papirja in kartona. V segmentu papirja je vse več odpadne papirnate in kartonske embalaže, vse manj pa odpadnega časopisnega in revijalnega papirja. Odsotnost določitve deležev prevzemanja na področju odpadne embalaže, ki bi jih morala država določiti do konca junija, pa postaja že skrb zbujajoča,« so povedali v Dinosu. Vlada deleže sicer določa upoštevaje količine in embalaže, ki jih na trg dajejo podjetja, ki jih zastopa posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo.
Po količini zbranih odpadkov je slovenski trg primerljiv s tujino. Ker je zelo majhen, je bilo zgrajenih malo objektov, zato večina odpadkov konča v tujini. Je pa Slovenija v samem vrhu po ločenem zbiranju odpadkov pri izvoru, so dejali v Saubermacherju.
Davek destimulira lastnike odpadnih kovin
V Sloveniji se sicer zvišuje delež odpadkov, ki jih snovno predelujemo, prav tako se povečuje delež odpadkov, namenjenih za energetsko predelavo. Spodbudno je tudi, da se zmanjšuje delež odloženih odpadkov. Podobni trendi so tudi v razvitih članicah EU. Toda po prepričanju Gorenja Surovina bi morali v skladu s hierarhijo odpadkov v Sloveniji zvišati delež ponovne uporabe odpadkov. Kot primer dobre prakse so navedli Švedsko, kjer razmišljajo o zmanjšanju davka za popravila izdelkov, s čimer bi podaljšali življenjsko dobo izdelkom in zmanjšali nastajanje odpadkov, prav tako bi tudi povečali število zaposlenih. V mariborski družbi Meltal IS so opozorili, da je odkup odpadnih kovin v Sloveniji obdavčen s 30- do 40-odstotnimi dajatvami, odvisno od statusa prodajalcev, medtem ko v večini evropskih držav ne obstaja nikakršna obdavčitev.
»Ta davek namreč destimulira lastnike odpadnih kovin, da bi te prodali slovenskim pridelovalcem, zato večina tako nastalega odpada konča nekje zunaj Slovenije,« so dejali v Meltalu IS. Po njihovem predlogu bi morala država uvesti petodstotni davek na odpad oziroma ga ukiniti. V tem primeru bi več odpadnega materiala in surovin ostalo v Sloveniji, kjer bi se ga legalno prodalo, to pa bi omogočilo večje zaposlovanje, hkrati pa bi v Sloveniji ostajali tudi višji dobički.
