Fizičnim osebam, ki se odločajo med vlaganji v različne naložbe, Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments, v prihajajočem letu svetuje vlaganja v realno premoženje, med katero spadajo tudi delnice. »Realno premoženje je vse, česar države in politiki ne morejo natisniti, ko se jim zazdi. Obveznic lahko izdajo, kolikor hočejo, denar je možno natisniti. Proračunski deficiti držav po svetu niso omejeni, zato se posledično marsikaj draži. Po drugi strani stanovanj, ki jih v Sloveniji letos ni bilo veliko zgrajenih, ni mogoče natisniti, zato se njihove cene povečujejo. Zemlja in zlato sta omejena, delnic dobrih podjetij prav tako ni mogoče natisniti,« je pojasnil Lokar.
Po njegovih ocenah bodo na delničarskih trgih tudi v prihodnje prisotna nihanja. »Trenutno se zdi, kot da je zatišje, stanje na trgih je nekoliko boljše, kot je bilo ob trgovinski vojni, vendar se težave niso končale. Naslednja fronta bi se lahko odprla na relaciji med Kitajsko in EU. Potem ko so ZDA kitajskim podjetjem nekoliko priprle vrata, so blago v večjih količinah začela izvažati v EU. Evropska podjetja se veliko pritožujejo. Če bodo odpuščala, bodo politiki morali nekaj storiti.«
Gotovine le za sproti
Gotovino in obveznice, je nadaljeval Lokar, je smiselno imeti za sproti, v delnice pa dolgoročno vlagati približno polovico razpoložljivih oziroma odvečnih sredstev. Ob tem je treba naložbe globalno razpršiti. Za vlaganja so slovenske delnice še naprej privlačne, vendar so povezane z nekaterimi tveganji; na eni strani s političnimi tveganji, na drugi pa z usmerjenostjo na lokalne trge. »Petrolu lahko država ali omogoči ali odvzame višjo maržo za goriva. Nova Ljubljanska banka in zavarovalnice delujejo na majhnem trgu. Politiki bi se lahko spomnili, tako kot so se v nekaterih državah, da za finančne organizacije uvedejo ekstra davke. Zaradi svojih naložb v Rusiji bi Krka lahko imela težave,« je dejal Lokar. »Polovico premoženja pa je smiselno imeti v drugih naložbah, kot so nepremičnine, ki jih številni že imajo v lasti. Nekaj zlata, največ od pet do deset odstotkov, je vedno smiselno posedovati. To predstavlja uravnotežen varčevalni portfelj,« je dodal.
Po njegovem prepričanju je trenutno najslabše razpolagati z več denarja, kot se ga potrebuje. »Preudarno ga je imeti za šestmesečno porabo v likvidni obliki – v obvezniškem skladu, denarnem skladu, na banki. Slednja možnost je najslabša. Boljše je sredstva vložiti v denarni sklad, ki prinaša okoli dva odstotka donosa. Če pa ima posameznik točno določen finančni načrt, na primer, da bo moral leta 2027 plačati stanovanje, ki se gradi danes, je primerno, da znižuje svoje tveganje in ima več sredstev v denarju. Toda če se varčuje za nedoločljivo prihodnost, pokojnino, zadostujejo likvidna sredstva za šestmesečno obdobje, ostala sredstva pa je smiselno investirati v različne naložbe,« je povedal Lokar.
»Čeprav se veliko govori o tem, da so kapitalski trgi pregreti, je odlašanje morebitnega vlaganja v vrednostne papirje napačna strategija. Za dolgoročne vlagatelje je daljša časovnica vlaganj namreč bolj ustrezna, saj si v tem primeru lahko privoščijo več tveganja,« je opozorila Mira Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov.
Časovni vidik vlaganj zelo pomemben
Smiselno je, da ljudje proučijo, tako Mira Veljić, koliko sredstev imajo na voljo za varčevanje, in da vstopijo na kapitalski trg, predvsem pa, da znižajo svoje naložbe v depozite, saj so slabo donosni oziroma so v času višje inflacije negativno donosni. Zaradi obdobja pregretosti kapitalskih trgov je pri vlaganjih v vrednostne papirje treba biti dodatno previden. V prvi vrsti je treba vložena sredstva razpršiti tako med različne naložbene razrede – delnice, obveznice, sklade, ki že sami po sebi pomenijo razpršitev – kot tudi med različne panoge. »Vlaganje izključno v tehnološke delnice, ki so nekoliko napihnjene, morda v tem trenutku ni ravno najbolj preudarno. Razmisliti velja o tem, da se vsega denarja ne vloži v globalne in indeksne sklade, saj je trenutno veliko – tudi do 40 odstotkov – njihove kapitalizacije skoncentrirane ravno v tehnoloških delnicah,« je pojasnila sogovornica. Pametno je proučiti druge panoge, ki so normalno ovrednotene oziroma celo podvrednotene. Naložbe je treba razpršiti tudi med različnimi regijami. »Če se nekdo odloči vlagati na ameriškem trgu kapitala, mora upoštevati tudi valutno tveganje. V lanskem letu so bili delniški indeksi v ZDA zelo donosni. Če se to preračuna v evre, pa je slovenski vlagatelj, zaradi spremembe tečaja med evrom in dolarjem, kar nekaj odstotkov vrednosti svoje naložbe izgubil. Poleg valutnega so v številnih regijah prisotna tudi geopolitična tveganja,« je povedala.
Za male vlagatelje, ki varčujejo dolgoročno, je časovni vidik vlaganj zelo pomemben. Svoje tveganje lahko zmanjšajo s postopnim vstopanjem na kapitalski trg oziroma z razpršitvijo naložb skozi čas. »Če ima nekdo za naložbe na voljo recimo 50.000 evrov in se odloča, ali bi vstopil na kapitalski trg, bi bilo preudarno ravnanje takšno, da vsak mesec vloži nekaj tisočakov. Še bolj primerna oblika je, da se ob sprotnem varčevanju vsak mesec manjše zneske investira v vrednostne papirje, s čimer se lahko zmanjša tveganja. Na tak način se zmanjšuje tveganje neugodnega časovnega trenutka vstopa na trg,« je dejala Mira Veljić.
Po njenih pojasnilih skladi že sami po sebi pomenijo ustrezno razpršitev. »Primerni so za male vlagatelje, ki nimajo časa in znanja, da bi dnevno proučevali razmere na kapitalskih trgih, saj za njihove naložbe poskrbijo usposobljeni, regulirani upravljalci premoženja.« Ob tem je sogovornica opozorila, da je, preden vlagatelj vstopi na kapitalski trg, smiselno, da se pozanima, ali je posrednik reguliran, zaupanja vreden, in da preveri stroške nakupa vrednostnih papirjev, saj ti neposredno znižujejo njihovo donosnost. »Razumeti mora tudi to, kolikšni so ob vlaganjih na trg kapitala davki,« je dodala.