Zeleni v evropskem parlamentu so objavili poročilo o tem, kakšne davke multinacionalke plačujejo v evropskih in nekaterih drugih državah po svetu. Kot že številni doslej ugotavljajo, da multinacionalke praviloma plačujejo precej nižje davke od nominalno določenih. V Evropski uniji najbolj izstopa Luksemburg, kjer je nominalna stopnja davka na dobičke podjetij 29-odstotna, multinacionalke pa de facto plačujejo 2-odstotni davek na dobiček.
V Sloveniji so multinacionalke po podatkih Zelenih med letoma 2011 in 2015 plačevale v povprečju 14-odstotni davek na dobiček, medtem ko je bila povprečna nominalna davčna stopnja 18-odstotna. V vzorec so zajeli 1179 družb. Ob tem dodajmo, da se je davčna stopnja na dohodke podjetij v Sloveniji zadnjih letih močno spreminjala. Leta 2006 je znašala 25 odstotkov, do leta 2013 pa jo je vlada znižala na 17 odstotkov. Obdavčitev bi po prvotnih načrtih morala še upadati, a je tudi zaradi vse glasnejših opozoril, da je davek že tako med najnižjimi v EU, prejšnja vlada stopnjo davka z letom 2017 znova zvišala, in sicer na 19 odstotkov. Razlogi za odstopanja med zakonsko določeno in dejansko davčno stopnjo so različni – od olajšav za investicije v osnovna sredstva in vlaganja v raziskave, ki so seveda na voljo vsem podjetjem, do problematičnih, kot je na primer agresivno davčno načrtovanje ali odkrito utajevanje davkov.
Maruša Babnik z Inštituta Ekvilib opozarja, da iz omenjenih podatkov za Slovenijo ni mogoče razbrati kaj dosti konkretnega, razen da multinacionalke pri nas plačujejo nizke davke. Opozarja, da je Slovenija v svojo davčno zakonodajo leta 2017 vnesla institut vnaprejšnjih cenovnih dogovorov, s katerimi se finančna uprava in multinacionalka že pred izvedbo določene transakcije med povezanimi osebami dogovorita, kako se bo določilo transferne cene. »Vnaprejšnji cenovni sporazumi (advance pricing agreement – APA) in drugi vnaprejšnji davčni sporazumi so postali spornejši po objavah LuxLeaksa, ki so razkrile, kako lahko multinacionalke tovrstne dogovore uporabijo za obsežno izogibanje davkom,« je kritična Babnikova, ki še dodaja, da ti sporazumi niso javni, saj morajo države OECD poročati le o njihovem številu, ne pa vsebini. Ali so ti škodljivi za Slovenijo ali ne, tako ne vemo.
Multinacionalke naj poročajo kot banke
Evropska komisija je sicer pred dvema letoma pripravila predlog direktive, ki bi prinesla pomembno novost in transparentnost v davčne sisteme držav. Po tem predlogu bi velike multinacionalke morale javno objavljati podatke o poslovanju in obdavčitvi po posameznih državah. Tega multinacionalkam danes ni treba, zaradi česar lahko brez težav manipulirajo s prikazovanjem prihodkov in stroškov po posameznih državah. A predlog je obtičal v procesu sprejemanja zaradi nasprotovanja več držav, hkrati pa omogoča selektivno objavo, če družba oceni, da gre za poslovno občutljivo informacijo.
Babnikova opozarja, da bi morala biti pravila zastavljena tako, da bi morale multinacionalke javno objaviti podatke o poslovanju in davkih za vsako posamezno državo, kjer imajo hčerinska podjetja. »Želeli bi, da se uvede enak sistem javnega poročanja po državah kot za bančni sektor. Banke EU so namreč že dolžne razkriti ključne podatke za vse svoje operacije po svetu. Ta sistem že dobro deluje in trenutno tudi ne vključuje nobenega mehanizma, ki bi bankam omogočal, da izključijo posamezne informacije za nekatere države,« pravi Babnikova in tako zavrača kritike tistih, ki pravijo, da bi takšna razkritja predstavljala poslovne težave za podjetja.
Letno izgubimo 70 milijard evrov
Poročilo Zelenih znova dokazuje tudi, da je stopnja obdavčitve negativno povezana z velikostjo multinacionalk. Večje kot so multinacionalke, nižje davke plačujejo. V desetih državah EU plačujejo manj kot 10-odstotni davek na dobiček. »Naš pristop nam ne omogoča trditi, ali je to pravičen delež, ampak, kot smo že dejali, gre za stopnje, precej nižje od nominalnih stopenj,« piše v poročilu. Igor Šoltes, član Zelenih v evropskem parlamentu, je glede sprejemanja transparentnejših pravil obdavčitve v EU pesimističen. Kot pravi, izogibanje multinacionalk davkom EU letno stane okoli 70 milijard evrov, a so bili doslej ukrepi proti temu bolj ali manj le predstava za javnost. Še vedno zdravimo simptome, namesto da bi odpravili izvor težav – uvedli poročanje po državah in vzpostavili skupno konsolidirano osnovo za davek na dohodek pravnih oseb, pravi Šoltes.
