V zadnjih dneh sta se pripetila dva dogodka, ki bi lahko pomembno vplivala na prihodnji razvoj mesnopredelovalne industrije v Sloveniji, predvsem na predelavo rdečega mesa.
Eden je katastrofalen požar v Celjskih mesninah pred nekaj dnevi, o katerem uradno ni veliko znanega, gasilo pa ga je okoli 80 gasilcev. Po neuradnih podatkih naj bi bil v veliki meri prizadet predelovalni obrat; celo v tolikšni meri, da je vprašanje, ali se ga sploh splača obnavljati. Na vprašanja, med drugim, ali so zgorele celotne predelovalne zmogljivosti, kje trenutno predelujejo meso in koliko izdelkov imajo še na zalogi, so v Celjskih mesninah odgovorili, da v tem trenutku vse sile usmerjajo v sanacijo po požaru, zato izjav ne dajejo.
Vprašanje, ki smo ga naslovili na Celjske mesnine, odgovora pa nismo prejeli, je bilo tudi, ali nameravajo na obstoječi lokaciji zgraditi nove proizvodne zmogljivosti ali pa preseliti proizvodnjo na Hrvaško, česar ne izključuje več naših sogovornikov. To vprašanje se postavlja, ker je od leta 2024, posredno prek avstrijskega podjetja CM Invest, 40-odstotni lastnik Celjskih mesnin eno od največjih hrvaških mesnopredelovalnih podjetij Mesna industrija Braća Pivac. Takrat ji je svoj 40-odstotni lastniški delež v CM Investu prodal Danilo Dujović. Takšen namen je imel tudi dolgoletni predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec, ki je prek slovenskega podjetja Amur inženiring 60-odstotni lastnik CM Investa in s tem Celjskih mesnin. Toda na zahtevo specializiranega državnega tožilstva je bila na 60-odstotnem lastniškem deležu CM Investa v Celjskih mesninah sredi leta 2024 vpisana plomba.
Kot je tedaj poročal portal Necenzurirano, je bil razlog za takšno dejanje pregon Dujovića zaradi suma storitve kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. V naslednjem koraku je bila vpisana še plomba na 60-odstotni lastniški delež CM Investa v Avstriji. V slovenskem registru je bila plomba, s katero se prepoveduje obremenitev ali odtujitev 60-odstotnega lastniškega deleža Celjskih mesnin, večkrat podaljšana, nazadnje decembra 2025, veljavna pa je do sredine letošnjega junija.
Po še nerevidiranih podatkih so Celjske mesnine lani ustvarile okoli 103 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo malenkost manj kot leto pred tem, čisti dobiček pa se je povečal za dobrih 200 odstotkov, na 450.000 evrov.
Drugi dogodek, ki bi lahko sčasoma pomembno vplival na razvoj proizvodnje in predelave rdečega mesa v Sloveniji, predstavlja dogovor, ki ga je sklenila hrvaška Fortenova o prodaji Pika Vrbovec skupini Bosqar Invest, ki je na investicijskem pohodu in je leta 2024 tudi v pomurski agroživilski skupini Panvita pridobila večinski lastniški delež. Dogovorjeno kupčijo o prevzemu Pika Vrbovec morajo potrditi še regulatorji trga. Po sklenitvi pogodbe so v Bosqarju povedali, da se je Pik Vrbovec pridružil njihovi poslovni enoti Future Food, ki jo tvorita Panvita in pekarska skupina Mlinar. Ob investicijah, ki jih bo skupina Bosqar na področju predelave rdečega mesa izvajala v prihodnje, se bo verjetno prej in v večji meri odločala za vlaganja na Hrvaškem, torej v Pik Vrbovec, eno od največjih mesnopredelovalnih podjetij v sosednji državi, kot pa v Sloveniji v Panvito, je opozoril dober poznavalec razmer.
Zgrešeni razvoj slovenskega kmetijstva
»Kaj ti bo rudnik diamantov, če ne znaš sam oblikovati in narediti nakita.« Tako je agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete komentiral možnost selitve obratov za predelavo mesa iz Slovenije, ki ima odlične pogoje za trajnostno rejo visokokakovostne govedi.
Po njegovih besedah je to zgodba, ki je stara več kot 20 let in predstavlja zgrešen razvoj slovenskega agroživilskega modela. »Nakazano možno zmanjševanje obsega predelave mesa v Sloveniji oziroma selitve bi imele široke negativne posledice za kmetijstvo in mesnopredelovalno dejavnost. Vertikalno integriran agroživilski sistem ABC Pomurka, iz katerega je med drugim izšla tudi Panvita, je bil v časih Jugoslavije nepredstavljivo velik, moderno organiziran in napreden konglomerat, ki je z organizacijo kmetijske pridelave, razvojno podporo in seveda odkupom zagotavljal kruh več deset tisoč kmetijam, hkrati pa s kakovostnimi proizvodi oskrboval domače in zahodnoevropske trge,« je povedal Kuhar in dodal, da je manj znano, da je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ABC Pomurka proizvajala velike količine mesnih konzerv za Natova oporišča v zahodni Evropi in burgerje za McDonald's.
Razlog, da v Sloveniji tajkuni in drugi lastniki obupavajo nad lastništvom v dejavnosti proizvodnje hrane, je nadaljeval Kuhar, je, da se je v državi do vstopa v EU zelo intenzivno, sistematično in politično motivirano uveljavljal naiven in zaostal razvojni diskurz, ki je malikoval in idealiziral družinsko kmetijo, ki bo nadomestila v socializmu vzpostavljene sisteme pridelave kmetijskih surovin in proizvodnje hrane. »To je bila strateška napaka, za katero verjetno ni več poti nazaj. Zažrla se je v vse pore, ne samo političnega upravljanja, ampak celotne družbe. Politiki malikujejo kmeta, pa ne zato, ker bi res razumeli kmetijstvo, ampak ker je to gromovniško in populistično oportuno, četudi se s tem evidentno že desetletja povzroča škoda prehranskemu sistemu. To je po definiciji sociopatološko. Posledično so se razgradile nekoč močne in integrirane proizvodno-predelovalne vertikalne verige. Zato je razumevanje vloge živilskih podjetij absolutno napačno,« je povedal Kuhar. Ob tem je poudaril, da do vsega, kar je v slovenskem kmetijstvu in predelavi hrane velikega, obstaja negativna nastrojenost, številni Slovenci pa z veseljem posegajo po nekakovostni hrani in pijači iz uvoza, samo da je poceni.