Banke in hranilnice so do konca februarja na podlagi zakona o moratoriju za posojila prejele 28.485 vlog kreditojemalcev. Po podatkih Banke Slovenije je bilo odobrenih več kot 85 odstotkov vlog v skupnem znesku 2,6 milijarde evrov, zavrnjenih je bilo okoli 12 odstotkov vlog, preostale so še v obdelavi.
V tem času so banke in hranilnice odobrile tudi 1393 vlog podjetij za nove likvidnostne kredite, povezane s koronavirusom, v višini 550,6 milijona evrov. Od tega je bilo na podlagi zakona, ki omogoča kreditiranje podjetij z jamstvom države, odobrenih 90 posojil v skupni vrednosti 72,6 milijona evrov.
Največje tveganje pri gostincih in v javnih storitvah
Interventni zakon o do 12-mesečnem odlogu plačila obveznosti je začel veljati marca lani, zato v Banki Slovenije pričakujejo, da se bodo v prihajajočih mesecih kreditna tveganja v bankah močno povečala – še zlasti v skupinah komitentov iz dejavnosti, ki jih je koronakriza najbolj prizadela, med drugim v gostinstvu in javnih storitvah.
V Banki Slovenije ob tem poudarjajo, da imajo banke tudi po izteku moratorija za kredite še vedno možnost, da se s kreditojemalcem individualno dogovorijo za odlog plačevanja kreditnih obveznosti. Zato pričakujejo, da bodo banke komitente, ki jih bo kriza dolgotrajneje prizadela, obravnavale individualno in skupaj z njimi poiskale ustrezne rešitve za prestrukturiranje njihovih kreditov v okviru rednih zakonskih možnosti in regulatorne obravnave.
V NLB večjih težav ne pričakujejo
V NLB večjih težav z odplačilom kreditov ne pričakujejo. »Stanje v gospodarstvu je bistveno boljše, kot smo pričakovali. Proizvodnja je marsikje že na predkriznih ravneh, pri čemer se je treba zavedati, da je bilo leto 2019 rekordno. Slovenska ekonomija je zelo diverzificirana in izvozno usmerjena, kar se je ponovno izkazalo kot prednost,« je povedal Andrej Lasič, pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo v NLB. S komitenti v dejavnostih, ki so bile zaradi koronakrize najbolj prizadete, denimo v gostinstvu, nameravajo z individualnim pristopom skupaj poiskati najbolj ustrezne rešitve in jim pomagati z vsemi finančnimi orodji, ki jih imajo na razpolago.
V Delavski hranilnici menijo, da bo kreditno tveganje v veliki meri odvisno od učinkovitosti izvajanja ukrepov in prejema nadomestil, ki naj bi jih prizadetim panogam zagotovila država, ter od hitrosti odpiranja države oziroma normalizacije razmer. Po njihovi oceni se bo večji del kreditov po izteku moratorija bolj ali manj normalno poplačeval, pri delu kreditov pa bo potrebno prestrukturiranje.
V praksi ugotavljajo, da je situacija od primera do primera zelo različna. Obstoječim strankam nameravajo omogočiti, da bodo lahko še naprej poslovale v skladu z njihovimi poslovnimi pogoji, pri čemer pa bo, kot dodajajo, v primeru večjih tveganj praviloma treba zagotoviti dodatno zavarovanje.
V SKB banki menijo, da je najslabše, če se pri težavah z odplačevanjem kredita ne pristopi k takojšnjemu reševanju težav kreditojemalca. Kot obljubljajo, bodo v primerih, da stranka kljub že v celoti izkoriščeni možnosti odloga plačila kreditnih obveznosti teh ne bi bila zmožna plačevati, poiskali rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Če država ne bo ponudila novih sistemskih rešitev (in kot kaže, jih pri kreditiranju ne bo), lahko kreditojemalcu, ki je v težavah, poleg običajnega rednega odloga plačila kreditnih obveznosti ponudijo kredit z daljšo ročnostjo, ki bi imel nižjo anuiteto od sedanje, združevanje več kreditov v enega samega, v skrajnem primeru pa tudi prevzem dolga s strani druge osebe.
V UniCredit banki pravijo, da lahko kreditojemalec po izteku interventnega zakona oziroma če ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje, zaprosi za redni odlog odplačevanja kredita v skladu z veljavno interno politiko banke ali za reprogramiranje kredita, torej za poplačilo obstoječih kreditnih obveznosti z najetjem novega kredita pod drugačnimi pogoji – na primer s podaljšanjem roka odplačevanja in s tem zmanjšanjem mesečne obveznosti. Pogoje in možnosti za premostitev težav z odplačevanjem kredita presojajo individualno glede na okoliščine posameznega kreditojemalca in njegove potencialne možnosti za nadaljnje odplačevanje kredita po koncu moratorija.
